Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva (UKIP) je manj kot štiri mesece po tistem, ko je dosegla edini cilj, zaradi katerega je nastala – odhod Velike Britanije iz Evropske unije, tako nesložna, da sta se stepla dva njena evroposlanca.
Težave stranke UKIP so se začele, ko je njen dolgoletni vodja Nigel Farage po junijskem referendumu spet (že tretjič) odstopil. Nadaljevale so se z izvolitvijo prve ženske na krmilo stranke. Mnogi njeni moški člani imajo namreč takšen odnos do žensk, da bi jim bilo v ponos, če bi lahko za častnega predsednika stranke razglasili Donalda Trumpa. Nova voditeljica Diane James je odstopila samo osemnajst dni po izvolitvi, ker ji je, kot pravi, »postalo jasno, da nima zadostne avtoritete in podpore evroposlanskih kolegov in vrha stranke, da bi izpeljala spremembe, ki se ji zdijo potrebne«. Za krmilo stranke se je spet začasno vrnil Farage, ki je v poslopju evropskega parlamenta vodil zelo buren sestanek dvaindvajsetih evroposlancev UKIP.
Dvoboj ženskih torbic
Med sestankom pa je med dvema od njih izbruhnil pretep. Krajši konec je potegnil eden izmed kandidatov za vodjo UKIP Steven Woolfe, ki je končal v bolnišnici, potem ko se je po odhodu s sestanka pred parlamentom zgrudil in nezavesten obležal. Včeraj je zapustil bolnišnico. Medtem ko sam o pretepu molči, se je razgovoril strankarski in evroposlanski kolega, nekdanji poklicni vojak Mike Hookem, s katerim se je stepel. Hookem je zanikal moški pretep s pestmi, rekoč, da sta se samo prerivala kot dve vlačugi in se dajala kot dve deklici. Po njegovem je bil to »dvoboj ženskih torbic ob zori«.
Stranka je sprožila interno preiskavo »dvoboja«, ki se po Farageovih besedah ne bi smel zgoditi med dvema odraslima moškima. Na tem burnem sestanku so razpravljali, ali je res, da je Woolfe premišljeval o prestopu v konservativno stranko, preden se je prijavil za novega vodjo UKIP.
Velika tatvina glasov nezadovoljnih
Zakaj so pretep in težave v stranki UKIP, rojeni pred 25 leti in s samo dvema ciljema (izsiliti referendum o članstvu v EU in brexit), pomembni? Zaradi njene nove ambicije: postati vodilna opozicijska stranka. Gre za evrofobno desničarsko populistično stranko, ki je del evropske radikalne desnice. UKIP je odkrito protipriseljenska in ne ravno prikrito ksenofobna stranka, ki je zmagala na evropskih volitvah in dobila več kot štiri milijone glasov na lanskih parlamentarnih. Čeprav v ekonomski politiki prisega na liberalizem in tačerizem, jo zaradi populistične kritike priseljevanja in tradicionalnih političnih struktur voli vse več Britancev, ki so zaradi liberalizma in tačerizma najbolj ekonomsko nazadovali. To so predvsem belopolti domači delavci.
UKIP je veliko glasov pobrala konservativcem, največ pa laburistom, tradicionalni stranki delavstva. Če v Britaniji ne bi imeli večinskega volilnega sistema, bi bila UKIP, ki živi od finančne podpore bogatašev, že zdaj tretja največja stranka v parlamentu, kjer ima samo enega poslanca, pa še ta je prestopil iz konservativne stranke. In če bi UKIP kdaj postala opozicija konservativcem, ki se pomikajo vse bolj v desno, bi se Britanija neuradno spremenila v državo z enostrankarsko politično ureditvijo, v kateri bi konservativci delali, kar bi želeli. Če bi razpadla, pa bi se druge stranke »steple« za več kot štiri milijone njenih glasov. Ta pretep dveh njenih evroposlancev, pa naj je šlo za milo ravsanje ali boks, utegne pomembno vplivati na prihodnost.
