Pred nekaj leti ste si zastavili za cilj postati zlata gazela, in ste ga dosegli, potem je bil vaš cilj postati slovenska multinacionalka, in zdaj ste. Kaj je sedaj pred vami?

Pred Skazo je spet nova prelomnica. Včeraj smo sprejeli strateško odločitev, kaj bomo delali v prihodnosti. Kratkoročno nadaljujemo z načinom dela in izdelki, kot jih poznate, srednje in dolgoročno pa je naša prihodnost krožni poslovni model. Kaj to pomeni? Navzven boste našo razliko prepoznali predvsem na produktnem delu, saj bomo širili proizvode iz pametne plastike, kjer je ključnega pomena uporaba reciklirane in bioplastike. Novo razviti izdelki Skaza bodo iz teh naravi prijaznih materialov že v fazi kreativnega snovanja. V petih letih naj bi povsem umaknili originalno plastiko iz svojega poslovanja in prešli na popolnoma obnovljivo. Mar nam je za naše okolje in naslednje generacije. Treba se je zavedati, da je plastika sama po sebi dobra surovina. In da so naravni viri omejeni, zato je za naš planet na dolgi rok pomembno, da jih ne iztrošimo preveč. In z reciklirano plastiko ne onesnažujemo okolja, hkrati pa ne izrabljamo dragocenih naravnih virov tam, kjer njihova uporaba ni eksistenčnega pomena. Plastika sama po sebi ni slaba, le ljudje z njo ne znamo odgovorno ravnati.

Bioplastika v izdelkih je verjetno precejšen razvojni izziv, saj naj bi se uporabljali tudi v mikrovalovki, kot je na primer Ikeina zahteva...

Res je, bioplastika je precejšen izziv, a ne toliko razvojni kot konceptualni. Kaj pomeni bioplastika? Gre za material, ki ga naredimo iz koruze in sladkorja, skratka naravnih materialov. Toda ob drastičnem porastu svetovnega prebivalstva jemljemo naravne surovine, hrano, tam, kjer ni eksistenčnega pomena. Posoda ni eksistenčnega pomena za naš planet, hrana živim bitjem pa je, kajne? Zato se mi bioplastika kot koncept nekako ne zdi pravilen. Posledično vidim kot material prihodnosti v izdelkih, ki jih izdelujemo v Skazi, reciklirano plastiko. Želimo pospeševati uporabo virov, ki so že uporabljeni, da gredo v ponovno uporabo. Sicer pa ja, prve teste izdelkov iz bioplastike smo že opravili, prvi občutki glede možnosti razvoja so že analizirani.

Desetodstotni delež prodaje, ki ga ustvarite z avtomobilsko industrijo, nameravate povečati in prav včeraj ste imeli strateški sestanek na sedežu BMW, dogovori potekajo tudi z Deimlerjem. Kaj prinašajo pogovori?

Pogovore smo začeli na slovenskem sejmu, ki sta ga organizirala zbornica ACS in Spirit Slovenija, po obisku na sedežu pa smo dobili jasne signale, da so vrata široko odprta. Postanemo lahko neposreden dobavitelj BMW.

Industrija 4.0 za vas ni več vprašanje. Digitalizacija je proces, ki pri vas že poteka.

Srž digitalne preobrazbe je v popolnem preobratu mišljenja in obstoječega poslovanja. A želela bi dodati, da zaradi digitalizacijske prenove nismo začeli pospešeno zaposlovati mladih in se poslovili od starejših sodelavcev, nasprotno. Učimo se prav vsi. Tisti, ki so starejši, se pač učijo od mlajših. Je pa res, da se bo v prihodnosti spremenil način zaposlovanja. Potrebovali bomo kader, ki ne bo imel neke splošne, povprečne izobrazbe, pač pa kader, ki bo imel ozko specializirana digitalna znanja; npr. ozko specializirana znanja s področja strojništva v kombinaciji z digitalnimi, ozko specializirana znanja s področja kemije v kombinaciji z digitalnimi.... Zdaj je skrajni čas za naše šolstvo, da se zbudi in da začne v smeri ozko specializiranih znanj.

Vse našteto vodi v odločnejše zvišanje povprečne dodane vrednosti, ki naj bi konec letošnjega leta že znašala več kot 45.000 evrov na zaposlenega, kajne?

Tehnološka oprema skupaj z digitalizacijo zmanjšuje odvisnost od ljudi. To pa ne pomeni, da ljudi ne bomo več potrebovali, ravno nasprotno. Ljudi izobražujemo in vzgajamo, da bodo svoje znanje lahko nadgradili. A če hočemo ostati konkurenčni, je vse to potrebno. Svet ne čaka na nas, svet se vrti z veliko hitrostjo, od nas pa je odvisno, ali bomo dovolj hitri, da bomo tekli skupaj z njim, ali ne. Naša smer je torej industrija 4.0, vendar v pravem razmerju med tehnologijo in ljudmi. Človek je še vedno tisti, ki prižge, upravlja stroje ter tudi strateško razmišlja, kako bomo stroje nadgrajevali, izboljševali, povezovali med seboj.

Plastika Skaza se je »preoblekla« v Skaza Smart plastic.

Imamo novo celostno podobo. Smart plastic izpostavljamo zato, ker želimo, da vsak, ki nas sreča v živo ali pa prek medijev in priporočil, ve, da temeljito in odgovorno premislimo, iz kakšnega materiala so naši izdelki; da se ve, da smo skrbni glede tega, kaj je za vse nas pomembno. Ohranili pa smo še vedno naše vodilo, naš moto: Vsi delci štejejo. S tem namreč poudarjamo, da so nam prav vsi deležniki – od kupcev do partnerjev in sodelavcev – zelo pomembni.

Kaj se bo še odvilo do konca tega leta?

Bistvene bodo tri reči. Prvič, selimo proizvodnjo pohištva v objekt nekdanjega Vemonta, hkrati pa jo tudi nadgrajujemo. Drugič, začenjamo enega najbolj zahtevnih tehnoloških projektov za elektroindustrijsko panogo. Tretjič in nikoli dovolj izpostavljeno, učili se bomo. Vse spremembe, ki se in se bodo dogajale, zahtevajo od nas veliko učenja, zato bomo imeli tudi do konca leta veliko izobraževanj, delavnic, učnih srečanj, svoje izkušnje pa bomo delili na vrsti konferenc. In čisto na koncu leta? Seveda, ena super zabava za vse zaposlene.

Ali je težko ostati na vrhu?Ne ali pa se s tem ne obremenjujemo preveč. Bistvena nam je vsebina dela, bistveno nam je, da vsak izmed zaposlenih ve, zakaj je v Skazi, kakšna je njegova dodana vrednost, bistveno nam je, da so naši zaposleni zadovoljni. Če je temu tako, so posledično zadovoljni tudi naši kupci, naše stranke. In naš naslednji korak v doseganju zadovoljstva bo, da bodo tako zaposleni kot stranke razumeli in čutili našo dolgoročno strategijo razvoja v smeri krožnega gospodarstva; potem bomo tudi z izdelki in storitvami, z našo dodano vrednostjo dokazali, da smo podjetje, ki dela pametno plastiko, da smo Skaza Smart plastic. Kako pa smo pozicionirani v primerjavi z drugimi podjetji oz. z našimi konkurenti, pa je le posledica našega dobrega dela.