Podjetnica Nataša D., ki vodi atelje na Trubarjevi v Ljubljani, je pri predstavljanju svoje trgovine na medmrežju že dvakrat naletela na izsiljevanje. Še preden je trgovino sploh odprla, je nekdo internetno domeno z imenom trgovine ateljed...com (zaradi zaščite identitete smo ime delno prikrili) že registriral in ga »ugrabil«. Ker se podjetnica z ugrabiteljem ni hotela pogajati za ceno, je ime raje rahlo spremenila in med besedi vrinila vezaj (atelje-d...com). Takšno domeno je uporabljala leto dni, ko je registracija potekla, pa jo je pozabila obnoviti in za krajši čas je bilo ime prosto dostopno na internetnem »trgu«. To je naglo izkoristilo neko panamsko podjetje in domeno zakupilo.
Gre za podjetje Domain Registries Foundation, eno od podjetij, ki po vsem svetu izkoriščajo trenutno nepazljivost originalnih lastnikov in domene poceni zakupujejo ter nato drago prodajajo. »Ko sem skušala svojo domeno dobiti nazaj, so mi novi lastniki sporočili, da mi jo prodajo za osemsto evrov,« je zgrožena Nataša D. »Toliko denarja jim seveda nisem bila pripravljena dati, zato sem se ji odpovedala in raje registrirala drugo.« To pa pomeni, da mora celotno spletno promocijo svojega ateljeja prenesti na novi naslov.
Sodobni Divji zahod
»Ne bi sicer rekel, da gre za izsiljevanje, gre pa za oportunizem,« pravi profesor Igor Bernik, strokovnjak za varnost medmrežja s fakultete za varnostne vede. »Predstavljate si osvajanje prostrane nikogaršnje zemlje v Ameriki v 17. in 18. stoletju,« je slikovit. »Ko si prišel na določeno območje, si zemljo zakoličil in vse je bilo tvoje. Podobno je na internetu: če je domena prosta, jo lahko zakupiš.«
Zakupovanje in prodajanje prostih internetnih domen je globalen posel – kupujejo in prodajajo se v paketih po več tisoč naenkrat. Na internetu je mogoče najti posebne avkcijske spletne strani, na katerih domene menjajo lastnike. Za atraktivna imena, kot so omahapoker.net ali dobermann.com, je treba odšteti nekaj tisoč dolarjev. Bolj ko so imena prepoznavna, dražja so. Domena ngo.com – NGO je kratica, ki označuje nevladno organizacijo – se je denimo pred dnevi prodajala za 100.000 dolarjev. V prejšnjem desetletju, ko je bil posel še svež, so se za več milijonov dolarjev prodajala domenska imena, kot so hotels.com, diamond.com ali internet.com. Tisti, ki so jih registrirali prvi, so kasneje postali milijonarji. Še večje, stomilijonske zneske pa so posamezniki v preteklosti iztržili od multinacionalk, ki niso pravočasno registrirale svojih domen. Takšna je tudi domena fb.com, ki jo je bilo prisiljeno drago odkupiti podjetje Facebook.
V skrajnih primerih domeno vrnejo lastniku
Nekaj podobnih primerov je bilo tudi v Sloveniji, a posel večinoma ni bil uspešen, saj so podjetja raje spremenila domene. Milijan Plužarev z nacionalnega registra za domeno .si (Register.si), ki deluje pri organizaciji Arnes, pojasnjuje: »Po navadi se ti primeri niti ne zgodijo zaradi prevar in goljufij, temveč domena poteče in se izbriše iz registra, nosilec domene pa to prepozno opazi in jo na svoje ime registrira nekdo drug.« Plužarev nosilcem domen zato svetuje, naj pri Registru.si preventivno »zaklenejo« domene«, da jih drugi ne bi mogli prevzeti. Registracija domene za eno leto namreč stane komaj 19 evrov. »Če pa se kljub vsemu zgodi, da nosilec izgubi domeno in si jo želi nazaj, ima možnost primer predati na sodišče ali v postopek alternativnega reševanja domenskih sporov,« pravi Plužarev. Kadar kdo registrira domeno .si le za to, da bi izsiljeval upravičenca za denar, jo razsodišče, ki deluje pri Arnesu, odvzame in preda upravičencu. Tako so v preteklih letih neupravičenim posestnikom že odvzeli domene, kot so nescafe.si, gq.si (ime ameriškega magazina) ali facebook.si, in jih predali oškodovanim podjetjem. Posamezniki, ki so se zaman nadejali »dobrega posla«, so bili romunski državljani, v nekaterih primerih pa tudi Slovenci.
