Večno mlada miška

Minuli četrtek so v Lutkovnem gledališču Ljubljana pripravili »premiero« rahlo osvežene različice njihove največje uspešnice, znamenite predstave Sapramiška po besedilu Svetlane Makarovič. Priljubljena pravljica, ki je v knjižni obliki izšla leta 1976, je bila v režiji Naceta Simončiča premierno uprizorjena na velikem odru LGL pred skoraj tridesetimi leti, natančneje 17. oktobra 1986, na sporedu pa je ostala neprekinjeno vse do danes. V tem času je podrla več mejnikov – imela je skoraj 1800 ponovitev, videlo jo je skoraj 288.000 gledalcev, gostovala je po vsem svetu, leta 1989 se je znašla tudi v Guinnessovi knjigi rekordov kot predstava, ki je bila v enem letu odigrana kar 177-krat.

Dvojna obletnica Sapramiške je bila seveda vredna slavnostne obeležitve, ki ji je bil v LGL posvečen skoraj ves minuli teden, vrhunec pa je bil nedvomno sobotni Sapramišji dan z delavnicami, ogledi gledališča in štirimi (razprodanimi) ponovitvami posodobljene predstave, ki je nastajala pod režijskim vodstvom Braneta Vižintina. Spremembe sicer niso velike; očitno ni prav nobenega razloga, da Sapramiška ne bi ostajala bolj ali manj taka, kot so jo skozi desetletja vzljubile nove in nove generacije otrok. Avtor legendarne likovne podobe Jaka Judnič je lutkam omogočil več animacijskih možnosti, pomlajena je zasedba animatorjev, Svetlana Makarovič je s skladateljem Milkom Lazarjem pripravila prenovljene aranžmaje priljubljenih songov, osvežen je tudi zvočni posnetek predstave (poleg Makarovičeve in Vižintina so glasove gozdnim lutkovnim junakom posodili še Ivanka Mežan, Ljerka Belak in Alojz Svete). Najslavnejša slovenska miš je tako skupaj s »soigralci« pripravljena na še dolga leta razveseljevanja otrok – in nemara tudi odraslih. gb