Spoštovani članice in člani Državnega zbora RS. Dvaindvajsetega septembra 2016 je državni zbor sprejel spremembo zakona o motornih vozilih in zakona o pravilih cestnega prometa, ki je zvišala starostno mejo obveznega nošenja čelade na kolesu s sedanjih 14 let na 18 let. Osemindvajsetega septembra 2016 je državni svet izglasoval odložilni veto na noveli obeh zakonov. Poslanci DZ boste morali tako znova odločati o obeh zakonih.
Naša skrb je izboljšanje prometne varnosti vseh udeležencev v prometu, zato podpiramo vsak ukrep, ki bo varnost dejansko izboljšal. Težimo k prostovoljnemu nošenju čelad, višanje starostne meje obveznega nošenja čelade in visoka kazen za neupoštevanje tega določila pa sta problematična iz več razlogov. Ukrep bo prizadel urbano kolesarjenje, to je kolesarjenje na delo, v šolo in po opravkih. Gre za varno vožnjo ob relativno nizki hitrosti. Tega ne gre enačiti s športnim kolesarjenjem ali s cestnimi dirkami športnih klubov, še manj pa z mopedi. Kazen v višini 120 evrov je nesorazmerno visoka in ta ukrep zagotovo ne prispeva k cilju povečanja varnosti kolesarjev v prometu. Varnost bo povečala predvsem urejena infrastruktura.
So ljudje, ki čutijo potrebo po uporabi čelade. Temu seveda ne nasprotujemo. Nasprotujemo pa trditvam, ki prikazujejo kolesarjenje nevarnejše, kot je v resnici, in ki prikazujejo čelado kot pripomoček, ki daje večjo zaščito, kot jo lahko v resnici ponudi. Kolesariti je varno, zabavno in zdravo, ne glede na to, ali uporabljamo čelado ali ne.
Obvezna čelada pomeni manj kolesarjev
K varnosti kolesarjev v prometu največ prispeva število kolesarjev. Statistično je dokazano, da je ob večjem številu kolesarjev manj nesreč, v katerih so ti udeleženi (tako imenovani safety in numbers). To pravilo potrjujejo podatki iz Ljubljane: število poti, opravljenih s kolesom, predstavlja že skoraj 16 odstotkov vseh opravljenih poti, pri tem pa se je število smrtnih nesreč v zadnjih nekaj letih močno zmanjšalo, medtem ko skupno število nesreč stagnira. To lahko pojasnimo s tem, da več kolesarjev na cesti poveča pozornost voznikov avtomobilov in tako zmanjša število nevarnih konfliktov.
Kolesarjenje in druge aktivne oblike prometa so ključne za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga, pri čemer ni odveč poudariti, da je prav v populaciji otrok in mladostnikov v Sloveniji debelost resen problem, sploh v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Hkrati podatki kažejo, da so najbolj ogroženi kolesarji iz starostne skupine nad 64 let, ki so leta 2014 predstavljali 27 odstotkov hudo poškodovanih in kar 36 odstotkov umrlih v prometnih nesrečah kolesarjev.
Z uvedbo obveznega nošenja čelade in visokih kazni tudi za srednješolce (od 14. do 18. leta) se bo predvsem v urbanih okoljih, kjer je zaradi onesnaženosti zraka kolesarjenje najboljša rešitev, število kolesarjev med najstniki zmanjšalo. Kolesarjenje bo manj atraktivno. Zakon bo prizadel občutljivo starostno skupino, ki si šele oblikuje potovalne navade. Sistem Bicikelj in sorodni sistemi po drugih mestih v državi bodo postali za srednješolce neuporabni, saj bodo morali s sabo ves čas nositi čelado.
Kolesarsko najnaprednejše države so brez obveznega nošenja čelade
Nemčija, Švica in večina kolesarsko najbolj razvitih držav EU, kot so Belgija, Francija, Danska in Nizozemska, sploh nimajo predpisanega obveznega nošenja čelade. Avstrija je leta 2013 posodobila prometno zakonodajo in novelo zakona celo imenovala Radoffensive (»pospeševanje kolesarjenja«). Novela je ohranila obvezno nošenje čelad do 12. leta, vendar ne predvideva kazni. Avstrija je uvedla skupni prometni prostor in kolesarske ceste (to so ceste, označene s posebnim prometnim znakom, kjer ima kolesar več pravic od voznika avtomobila) ter odpravila obvezno uporabo kolesarske steze ali kolesarskega pasu. Na Hrvaškem obvezno uporabo čelade zahtevajo do 16. leta.
Predlogi sprememb omenjenih zakonov predvidevajo 120 evrov kazni v primeru, da mladoletne osebe ne nosijo čelade. V Avstriji zakonodaja sploh ne predvideva denarne kazni za kršitev obveznega nošenja čelade. Na Švedskem, kjer ljudje v povprečju zaslužijo več kot dvojno slovensko plačo na mesec, je kazen 55 evrov. Tudi v Nemčiji ali Švici globa za kršitev sploh ni predvidena. Po nam poznanih podatkih je globa v višini 120 evrov najvišja v EU.
Varnost kolesarjev poveča boljša cestna in kolesarska infrastruktura, ne pa čelade
Zakonska prisila uporabe čelade in temu ustrezna propaganda sledita načelu zbujanja krivde pri posamezniku – kolesarju; gre za običajno reakcijo oblasti in zavarovalnic, ki se tako izognejo odgovornosti za izboljšanje razmer za varno kolesarjenje. Največ nesreč z udeležbo kolesarjev se zgodi na tako imenovanih črnih točkah, kjer je infrastruktura neustrezna in kliče po nesreči. Zato v prvi vrsti zahtevamo izboljšanje in naprednejšo kolesarsko infrastrukturo v vseh naseljih. Ko bomo ustvarili razmere, kjer bo imel kolesar prednost pred avtomobili, bomo močno povečali varnost kolesarjev, hkrati pa s povečanjem števila slednjih zagotovili čistejše okolje. Ravno tako moramo spodbujati ukrepe varnega kolesarjenja za mladostnike, denimo na poti v šolo, tako imenovani bicivlak. Gre za preverjen ukrep, ki ima za mladostnike sinergijske učinke: boljšo mobilnost, varnost, zdravje, večjo delovno vnemo pri pouku itd.
Napore je treba usmeriti predvsem v izboljšanje infrastrukture in v ozaveščevalne akcije, ki so pomembne tako v starostni skupini mladostnikov kot starostnikov, ki so – glede na statistične podatke – bistveno bolj ranljivi udeleženci v prometu. Postavljanje ovir za kolesarjenje v kateri koli skupini ima na ravni države lahko le negativne posledice.
Iz zgoraj navedenih razlogov vas pozivamo, da se zavzamete za odpravo zakonskega določila o obveznem nošenju čelade za kolesarje do 18. leta. Predlagamo, da ohranite mejo obveznega nošenja čelade do 14. leta, a odpravite s tem povezane globe.
Za Koalicijo za trajnostno politiko prometa Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora, Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa, društva za sonaraven razvoj, Gašper Žemva, mag. inž. arh., društvo Ljubljanska kolesarska mreža, Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, dr. Matej Ogrin, Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp,Matjaž Dovečar, posameznik,
Lara Janković, predsednica društva Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije, Josip Rotar, društvo Mariborska kolesarska mreža
