V mesecih pred ključnimi odločitvami za prihodnost Evropske unije je tudi Slovenija začela na glas razmišljati, kakšno evropsko integracijo si želi v prihodnje. Zunanji minister Karl Erjavec je izpostavil številne izzive, s katerimi se mora EU uspešneje soočiti: »Jasno je tudi, da bo moralo iti varovanje meja v smeri skupnih pristojnosti Unije in ne samo posameznih držav.« EU mora najti tudi dogovor o novi azilni politiki, ki bo morala temeljiti na solidarnosti med državami članicami, skupnih kriterijih glede sprejemanja migrantov in ustrezni finančni podpori. »Če tega ne bomo storili, se bo zapiranje notranjih schengenskih meja nadaljevalo,« je pristavil.
Prenos pristojnosti bi povečal vpliv večjih držav
Ne gre za abstraktne interese Unije, držav in nevladnih akterjev, temveč za zagotavljanje perspektivnega okolja, v katerem živijo evropski državljani. Vedno znova se pojavljajo očitki, da Unija ni pravočasno ali pravilno reagirala na krize, zato prihaja tudi do pozivov k prenosu pristojnosti nazaj na nacionalno raven. »To je dvorezen meč – prenos pristojnosti na nacionalno raven ne bo nujno vodil k večji suverenosti držav članic. Bolj verjetno je, da se bo zgolj povečal vpliv večjih držav članic pri odločanju. Zato mora biti v interesu Slovenije, da imamo močne in neodvisne institucije EU, ki bodo upoštevale interese vseh držav članic in državljanov EU po načelu enakopravnosti,« je poudaril Erjavec.
Politično, ekonomsko in varnostno stabilna EU je po besedah vodje diplomacije temeljni interes Slovenije, ki ga je mogoče pripisati vsem državam članicam. Vendar se pogledi, kako naj bo ta cilj dosežen in kako naj bo Evropska unija videti v prihodnje, zelo razlikujejo. V reakcijah na krize je Evropski uniji uspelo pomanjkljivosti svojega delovanja nekoliko popraviti, vendar je po mnenju dr. Mojmirja Mraka, strokovnjaka za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU, sedaj potrebno speljati resne reforme. A se je težav nakopičilo toliko, da bo težko najti skupno točko za naprej, izzivi pa so precej večji kot pred četrt stoletja. Eno ključnih vprašanj bo predstavljala usoda evrskega območja. Njegovo krizo se je reševalo s fiskalnimi prijemi, vendar so bile težave pri nekaterih državah finančne narave. »Monetarne unije ni brez fiskalne unije, fiskalne unije pa ni brez politične enotnosti,« je kot enega večjih izzivov, s katerimi se bo treba soočiti, izpostavil Mrak.
Zamisel za nedržavno federalno tvorbo
Dr. Matej Accetto, strokovnjak za pravo EU, je EU izpostavil kot zgodbo o uspehu. Je mirovni projekt, vzpostavil je gospodarsko skupnost, pravno skupnost in naddržavno politično tvorbo, ki ji uspeva sobivanje v raznolikosti. Po obdobjih gradnje Evropske unije, njene počasne stagnacije in ponovnega sestavljanja reform – vsaka štiri leta so se ob prelomu tisočletja sprejemale nove pogodbe – pa sedaj že devet let ni na mizi novih pobud. Vse bolj politično delovanje evropske komisije Accetto razume tudi kot posledico takšnega stanja.
Po mnenju dr. Mateja Avblja, strokovnjaka za pravo EU, mora EU preseči trenutni status quo in sprejeti nekaj, kar se za zdaj zdi nemogoče. Avbelj je predlagal ustanovitev nedržavne federalne tvorbe, ki bi ohranila nacionalne države, Bruslju pa bi pripadla vloga za reševanje skupnih problemov, ki jih države ne morejo rešiti.
