Po odkritih nepravilnostih v zvezi z oporokami so na vrhovnem sodišču že lani ustanovili delovno skupino, ki je izdelala smernice za ravnanje v primerih, ko oporoka ni bila razglašena, opravljen pa je bil zapuščinski postopek, je včeraj pojasnila Nina Betetto, podpredsednica vrhovnega sodišča. Komisija je pripravila tudi predlog izboljšanja procesov v zapuščinskih postopkih. »Navodil se morajo držati tako sodniki kot drugo osebje,« je poudarila Betettova in ocenila, da ta navodila zmanjšujejo tveganja za napake, še bolj pa bi jih zmanjšala izboljšana zakonodaja. Na vrhovnem sodišču so priznali, da za hranjenje oporok sodstvo nima enotnega centralnega registra. Posebna delovna skupina je poleg zakonodajnih pomanjkljivosti ugotovila tudi pomanjkljivosti v poslovnih procesih pri informacijski podpori.
Po podatkih vrhovnega sodišča je bilo v obdobju od leta 1991 pred 44 okrajnimi sodišči skupno nerazglašenih 945 oporok, na kar so pred dnevi opozorili v Primorskih novicah. V 140 primerih bi lahko nastale materialnopravne posledice. Pregled so razširili še na obdobje od leta 1945 do 1991, ko naj bi bilo okoli 300 primerov, v katerih bi lahko nastale materialnopravne posledice. Od vseh oporok, ki jih sodišča hranijo, te številke predstavljajo manj kot odstotek hranjenih oporok, zatrjujejo na vrhovnem sodišču.
Ukrepa lahko le vsak sam
Ker sodišče nima zakonske podlage za samodejno ukrepanje in povrnitev škode, morajo to storiti posamezniki sami. Na pravosodnem ministrstvu od vrhovnega sodišča pričakujejo poročilo o številu tovrstnih primerov na vseh okrajnih sodiščih, ko so bile stranke pisno obveščene o napaki. Betettova je zagotovila, da bo ministrstvo poročilo prejelo v najkrajšem možnem času.
»Država mora v primeru založenih oporok prevzeti odgovornost, preveriti razloge, zaradi katerih je prišlo do nepravilnosti, in ukrepati,« opozarjajo pri varuhu človekovih pravic. Od vrhovnega sodišča zahtevajo pojasnila, kdo je kriv za založene oporoke in kako bodo sodišča to problematiko rešila, da ne bodo morebitni prizadeti posamezniki nosili bremena sprožanja novih postopkov zaradi uveljavljanja svojih pravic. »Država je dolžna prevzeti odgovornost za napake, če so jih povzročili njeni uslužbenci, preveriti razloge, zakaj je prišlo do neustreznega ravnanja, in ustrezno ukrepati,« še opozarjajo pri varuhu človekovih pravic.
