Pred novogradnjo ali prenovo se moramo odločiti, kakšno gorivo oziroma energent bomo uporabljali za pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje prostorov. Pri tem je treba ločiti tri vrste stroškov: investicija (izdelave instalacije), obratovanje in vzdrževanje. Na izbiro vpliva več dejavnikov. Med realnimi je pozornost namenjena zahtevam posameznega energenta, kot so hramba, lokacija in velikost kurilnice, morebitna sanacija dimnika, »brezplačna« drva, cena kvadratnega metra kurilnice in drvarnice, izkoristki ogrevalnega sistema, predvsem pa cena energenta in njegov izkoristek. Sem spada tudi čas, ki ga želi (ali zmore) gospodinjstvo nameniti ogrevanju. Iracionalne pa so: zanesljivost preskrbe, varnost, ekološka sprejemljivost, strah (pred plinom recimo), čiščenje in odlaganje pepela.
Prav iracionalni imajo pri izbiri energenta velikokrat odločujočo vlogo. Izboljšave prihajajo na trg vsak dan, zato je sledenje za občane (včasih tudi svetovalce) zelo težavno. Povejmo takoj, da sta dejansko to dva sistema, ki sta lahko skupaj, običajno pa jih zaradi ekonomičnosti ločujemo. Tako lahko kotel na kurilno olje za ogrevanje prostorov uporabimo tudi za poletno ogrevanje sanitarne vode. A mnogo bolj ekonomično je, če za sanitarno vodo instaliramo sprejemnike sončne energije ali toplotno črpalko (TČ). Pri polenih je zlata vredna vgradnja hranilnika tople vode, kjer vse povežemo z velikim hranilnikom tople vode, kjer prostornina 1500–3000 litrov ni nobeno pretiravanje.
Za ljudi, ki nimajo časa ali ga ne želijo zapravljati za ogrevanje, so na voljo tudi sodobne ogrevalne naprave. V Sloveniji so najbolj pogoste toplotne črpalke. Pri novogradnjah vsi štirje tipi (zrak-voda, zemlja-voda, voda-voda in geovrtina). Pri sanacijah pa prevladuje sistem zrak-voda, saj je ta najbolj enostaven za montažo. Grelno število, to je razmerje med vloženo (plačano) in dobljeno (brezplačno), se z novimi inovacijami povečuje. Poleg toplotnih črpalk, ki jih priključimo na talno ali radiatorsko ogrevanje, lahko uporabimo tudi klimatsko napravo, ki pa prostor ogreva toplozračno. Z energetskega stališča je to toplotna črpalka. Poleti odvzema toploto notranjemu (bivalnemu) zraku in segreva zunanji zrak. Deluje kot domači hladilnik, ki navznoter hladi, navzven pa greje.
Sodobne klimatske naprave imajo vgrajeno dodatno možnost zimskega ogrevanja prostorov. V tem primeru poleti hladi, pozimi pa (do)ogreva. Učinkovitost ogrevanja (klimatske naprave ali TČ) predstavlja sezonsko grelno število – SCOP (seasonal coefficient of performance), učinkovitost hlajenja pa sezonsko hladilno število – SEER (seasonal energy effficiency ratio). V primeru toplozračnega ogrevanja prostorov s klimatsko napravo to pomeni, da dobimo 3 kWh brezplačne toplote od zunaj, za to pa moramo plačati »samo« 1 kWh električne energije. Navedena primerjava velja za klimatsko napravo z grelnim številom 4. Sodobne klimatske naprave imajo hladilno število okrog 8,5, grelno pa okrog 4,5. Podrobnejše primerjave med posameznimi sistemi pa najdete tudi na spletu.
Bojan Žnidaršič, Cerknica
