Namesto da bi vlada vzpostavila sistem, po katerem bi se vodstveni kader plačevalo po uspešnosti poslovanja podjetij, ki jih vodijo, se je po izbruhu finančne krize pereče problematike lotila s populističnim administrativnim ukrepom. Sprejela je tako imenovani Lahovnikov zakon, ki je plače menedžerjev in bankirjev v družbah v večinski državni lasti omejil na petkratnik povprečne plače. Na prvo žogo logičen ukrep, a nanj že vrsto let letijo očitki, da je neživljenjski. Dejstvo je, da zaradi Lahovnikovega zakona marsikateri družbi in banki ni uspelo pridobiti kadrov, ki jih je želela in ki bi lahko brez dragih zunanjih svetovalcev družbe popeljali iz finančnih težav.
Lahovnikov zakon je v svoji zgodovini terjal več »žrtev«. Ena od njih je nekdanji Elanov šef Robert Ferko. Zanj lahko rečemo, da je v veliki meri zaslužen, da begunjska družba danes sploh še obstaja. Ker je bila njegova plača zakonsko omejena, si je prek kadrovske agencije, po kateri je Elan najemal začasne delavce, dal izplačati okoli 80.000 evrov. To ga je stalo bleščečo menedžersko kariero, nazadnje pa je bil še obsojen na leto dni zaporne kazni, ki jo je odslužil z družbeno koristnim delom.
Lahovnikov zakon je prispeval tudi k odločitvi, da državni Talum letos ni prevzel zasebne družbe Aha Emmi. Ker so povprečne plače Ahaja Emmija bistveno nižje kot v Talumu, se v primeru prevzema ne bi znižale le plače Talumovega vodstva, temveč vse skupine Eles, katere del je Talum.
Piko na i raznim anomalijam Lahovnikovega zakona pa predstavljajo razkritja portala Pod črto o tem, kako je vodstvena posadka Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) s predsednikom upravnega odbora Markom Simonetijem na čelu razpravljala o obvodih Lahovnikovega zakona, da bi lahko menedžerje ustrezno plačali. Razkritja spominjajo na nedavno afero z nadomestili za stalno pripravljenost, s katerimi so si profesorji na fakultetah zviševali mesečne prejemke.
Poslanstvo DUTB je jasno: v čim večji meri rešiti, kar so nekdanje menedžerske in bančne garniture zavozile, zaradi njihovih podvigov pa danes v Sloveniji marsikdo trpi lakoto, državljani pa plačujemo višje davščine, kot bi jih sicer. Kljub temu pa državna slaba banka ne sme in ne more iskati obvodov za nagrajevanje menedžerskih asov, ne glede na to, ali bi ti hitreje in uspešneje zaključili posamezne sanacije.
Niso namreč samo menedžerji v državnih družbah in profesorji v Sloveniji nezadovoljni s plačo. Med njimi so recimo tudi pomočnice vzgojiteljice in zdravniki. Njihov sindikat Fides, ki se pripravlja na stavko, je pred dnevi zato predlagal izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Če jih bo država uslišala, lahko v javnem sektorju pričakujemo niz podobnih zahtev. Toda takšna pot je edina prava pot, ne pa poskusi takšnih in drugačnih obvodov obstoječe zakonodaje.
Nujne spremembe Lahovnikovega zakona se napovedujejo že nekaj časa, vendar nobena vlada očitno nima poguma, da bi ga razveljavila ali spremenila. Prav zaradi razkritij debat vodstva DUTB bo morda tudi tokrat tako. Vlada premierja Mira Cerarja bi namreč lahko popustila pod pritiskom javnosti. To pa bi pomenilo, da zakon ne bi bil spremenjen iz enakih razlogov, kot je bil pred šestimi leti sprejet: populističnih. In spet se bo iskalo obvode.
