Zdi se kot zlovešča pravljica, izmišljotina, ki ji ne gre verjeti. A v vsaj desetih različnih ameriških zveznih državah, denimo v Severni in Južni Karolini, Kentuckyju in Alabami, so v preteklih mesecih prijavili »napade« klovnov – ti naj bi na ljudi vpili iz avtomobilov, jih poskušali zvabiti na temne in samotne kraje ter jih celo lovili z noži in mačetami.
V Ameriki so se s podobnim »prikazovanjem« klovnov sicer soočali že v osemdesetih letih dvajsetega stoletja v Bostonu, a že takrat ugotovili, da je skoraj nemogoče določiti, ali gre za potegavščine ali izmišljene zgodbice. A naj bodo zgodbe resnične ali ne, storilci nasilnih dejanj so v preteklosti pogosto s pridom izkoristili prvinski strah, ki ga mnogi doživljajo ob pogledu na klovne.
Od dvornih norčkov do morilskih klovnov
Norčavi liki so del človeške družbe že tisočletja. V preteklosti so bili dvorni norčki, dokler so dosegali svoj cilj – nasmejali občinstvo –, satirično sredstvo za zbijanje šal na račun ljudi, ki so imeli moč.
Besedo klovn (ang. clown, op. p.) je prvi uporabil William Shakespeare in z njo označil »trapaste« like v svojih igrah. Cirkuški klovn s pisano lasuljo in pobarvanim obrazom, ki ga poznamo danes, pa se je prvič pojavil v 19. stoletju.
Tudi grozeči klovni niso nič novega. Do izraza so prišli predvsem po tem, ko so prijeli serijskega morilca Johna Wayna Gacyja, ki se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na otroških rojstnodnevnih zabavah predstavljal kot klovn Pogo. Ko so oblasti ugotovile, da je Gacy med letoma 1972 in 1978 spolno napadel in umoril vsaj 33 moških, se je v glave ljudi usidrala povezava med klovni in nevarnim psihopatskim vedenjem.
Človek z dvema obrazoma
Čeprav naj bi klovni (predvsem) na otroške obraze risali nasmehe, so odzivi ljudi pogosto prav nasprotni. Nenavadne fizične značilnosti, kot so izbuljene oči in nenavaden nasmešek, naj same po sebi sicer ne bi vzbujale nelagodja, tista, ki povzroča nezaupanje in strah, je predvsem maska. Ta ustvarja človeka z dvema obrazoma. Klovni so videti srečni, pa so res?
Zaradi njihovih nagajivih trikov s(m)o ljudje v njihovi bližini ves čas na preži, nikoli ne vemo, kaj od njih pričakovati. To, da nismo prepričani, ali nam bodo v obraz nenadoma zabrisali pito ali pa bomo »žrtev« ene od njihovih potegavščin, pa povzroča (pogosto neprijetno) negotovost.
Tudi raziskave so pokazale, da je pomemben faktor pri tem, da se nam nekaj zdi strašljivo, nepredvidljivost, pogosteje pa nelagodje vzbujajo osebe moškega spola.
Z iracionalnim strahom pred klovni se ukvarja kanadska psihologinja Rami Nader, ki meni, da je za to nenavadno fobijo kriva predvsem maska, za katero klovni skrijejo svojo resnično identiteto in čustva.
Grozljivi klovni vs. ljudstvo
Prve prijave letošnjih napadov grozljivih klovnov so se pojavile konec avgusta v okrožju Greenville v Južni Karolini. Konec septembra so v Ohiu zaradi varnosti otrok celo zaprli tri šole, saj so na tamkajšnji policiji prejeli prijavo ženske, ki je trdila, da jo je napadel moški, oblečen v klovna.
Po tem so se prijave razširile kot virus; da so videli grozljive klovne, trdi več ljudi iz najmanj desetih ameriških zveznih držav. K naraščajoči paniki, ki jo letos povzročajo grozljivi klovni, močno pripomore bliskovito širjenje informacij, ki ga omogočajo družbena omrežja. Septembra so v Alabami teroristične grožnje denimo obtožili dvaindvajsetletno Makaylo Smith, ki je bila vpletena v upravljanje s facebook računom Klovn Flomo, na katerem so objavljali grožnje učencem na alabamski srednji šoli Flomaton.
V zadnjih tednih pa se je situacija obrnila. Masovna histerija je povzročila, da so se ljudje začeli »boriti« proti grozljivim klovnom. Ameriška policija je 12 oseb obtožila lažnih prijav in groženj ter lovljenja ljudi, ki naj bi oblečeni v klovne želeli škodovati drugim, poroča New York Times.
Če se vam še vedno zdi, da je vse skupaj zgolj izmišljotina, bo vaše mnenje morda spremenilo dejstvo, da so v Pensilvaniji do smrti zabodli šestnajstletnega Christiana Torresa, med incidentom pa naj bi nekdo od vpletenih nosil klovnovsko masko.
