»Niti vodstvo vrtca niti občina ne dajeta nobenih pojasnil, kako naprej, vse pa kaže, da vrtec zapirajo in čakajo, da naši otroci zrastejo in začnejo hoditi v šolo. Verjetno menijo, da bomo do takrat na vrtec vsi pozabili in jim omogočili uresničitev načrtov, ki nam jih za zdaj niti ne želijo razkriti. Govori se, da naj bi prostore prevzeli gasilci, ki že imajo prostore nasproti vrtca. A na občini domnev niti ne potrdijo niti ne zanikajo,« nadaljuje Marko Štempihar.
Kot majhna družina
»A nam staršem in krajanom za vrtec ni in nam nikoli ne bo vseeno, saj ga dojemamo kot javno dobro z bogato tradicijo. V njem se prav zaradi njegove majhnosti tkejo posebne vezi med otroki, zaposlenimi in starši. Enota deluje kot majhna družina, kar je danes redkost. V njej se gojijo čustva pripadnosti in sodelovanja,« našteva Štempihar, ki meni, da ubirajo tisti, ki odločajo o usodi vrtca, vse preveč neoliberalno pot, ki ji je mar le njegove tržne vrednosti.
Zato so se starši organizirali in na občino poslali peticijo proti zaprtju vrtca. V njej so poudarili tako tradicijo kot njegovo prostornost in izjemnost lokacije sredi mesta, kjer lahko otroci brez dodatnih stroškov obiskujejo kulturni dom, kino, muzej, knjižnico, gasilski dom, avtobusno in železniško postajo in se tako spoznavajo z različno infrastrukturo, družbo in okoljem. Enota ima tudi veliko zunanjo travnato in asfaltirano površino, kar je danes v mestih velika redkost in prednost, so še poudarili starši in dodali, da so otroci zaradi majhnosti enote tudi veliko bolj varni in zdravi, saj ne zbolevajo toliko kot otroci v večjih vrtcih. Povrh vsega pa se v enoti, kjer se povezujeta skupini dveh starostnih stopenj, mlajši otroci učijo od starejših in obratno.
Enota je (pre)draga
»Demografski podatki in povpraševanje po prostih mestih za to šolsko leto kažejo, da vpisa v manjše enote, med katere spada tudi enota Savska, dolgoročno ne bo mogoče zagotoviti,« je v odgovoru zapisal župan Toni Dragar. Dodal je, da je objekt enote vrtca Savska praktično amortiziran, čeprav lepo vzdrževan, vendar kljub uporabnemu dovoljenju ne izpolnjuje več prostorskih pogojev oziroma zahtev sodobnega vrtca. »Pred leti je ocena investicije za gradnjo dodatne igralnice, večnamenskega prostora in drugih pomožnih prostorov presegala 200.000 evrov. Zato bi bila odločitev za takšno naložbo, upoštevaje zmanjšano povpraševanje po prostih mestih v vrtcih, neutemeljena,« je jasen župan Dragar, ki mu starši očitajo prav takšno, kot pravijo, neoliberalistično razmišljanje.
»Podatki nesporno dokazujejo, da so majhni vrtci s stroškovnega vidika in z vidika logistike dragi. Oboje vpliva na višjo ceno programa na otroka in s tem zahteva večjo finančno obremenitev staršev in več javnih sredstev,« je še povedal župan in dodal, da se staršem ni treba bati, da že vključeni otroci ne bi imeli možnosti končati programa predšolske vzgoje v enoti, ki jo obiskuje le še 19 otrok. O konkretnejših načrtih v prihodnosti na občini še niso odločali, niti v povezavi z drugimi enotami. Kot še pravi, pa bo morala občina, ki je lastnica prostorov, za to nepremično oziroma njeno prihodnost sprejeti najgospodarnejšo rešitev.
