V času vlade Janeza Janše se je poslovanje mariborske agencije Spem razcvetelo. Seznam njenih strank je tedaj obsegal skoraj vsa ključne (para)državne organizacije in podjetja: Kad, Sod, Holding Slovenske elektrarne, NKBM, Hit, Telekom Slovenije, Siol, Mobitel, Zavarovalnica Triglav, Petrol, Abanka Vipa, Adria Airways... Tudi Dravske elektrarne Maribor (DEM) so bile na spisku tistih družb, ki jim je Spem ponujal storitve odnosov z javnostmi.
Z agencijo je tedanji direktor DEM Damijan Koletnik leta 2007 podpisal dve lukrativni svetovalni pogodbi. Praksa pri takšnih svetovalnih storitvah je, da so pogodbe sklenjene za določen čas leta ali dveh (z možnostjo podaljševanja), omenjeni dve pa sta bili sklenjeni za nedoločen čas. Njun iztek je bil namreč vezan na čas zgraditve črpalne hidroelektrarne Kozjak na Dravi in do pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo hidroelektrarne na reki Muri. Elektrarne so morale od podpisa plačevati agenciji v solasti Božidarja Novaka vse izstavljene račune, pa čeprav se je realizacija omenjenih projektov zaradi skepse naravovarstvenikov in nasprotovanja lokalnega prebivalstva začela že kmalu odmikati v negotovo prihodnost.
Kar je napovedal leta 2010, je storil šele leta 2015
Leta 2009, v času vlade Boruta Pahorja, je Koletnikov položaj zasedel Viljem Pozeb. Novi direktor se je skušal znebiti nepotrebnih svetovalnih pogodb. Marca 2010 nam je zatrdil, da mu je to tudi uspelo, obenem pa je napovedal, da si prizadeva skleniti novo pogodbo z agencijo Spem. »Verjamemo, da se nam bo uspelo dogovoriti za novo pogodbo, brez plačila pogodbene kazni po dosedanji pogodbi,« je tedaj razložil direktor DEM. Hkrati pa ocenil, da bi morala agencija svoje storitve glede na gospodarske okoliščine opravljati ceneje.
Zdaj pa se je izkazalo, da Pozeb ni prekinil predragih pogodb, pač pa je od njiju odstopil šele pet let kasneje, aprila 2015, ko je Spemu nakazal zadnji honorar. Do takrat so elektrarne redno plačevale račune za svetovanje, pa čeprav je Holding Slovenske elektrarne že pred tem zamrznil obe naložbi zaradi njune ekonomske neupravičenosti.
Natančna višina Spemovega honorarja ni znana, pri DEM pravijo, da gre za poslovno skrivnost. »Načela dobre poslovne prakse pa nam hkrati narekujejo, da ne komentiramo aktualnih dogodkov,« nam je sporočil Spemov direktor Tomaž Mihelin Ritlop.
Iz Drave načrpali milijonski honorar
V poslih z državnimi podjetji se je sicer vse težje iti skrivalnice. Iz aplikacije erar je namreč mogoče razbrati, da je povprečno mesečno nakazilo Spemu v letih 2014 in 2015 presegalo 26.000 evrov, kar bi na letni ravni znašalo približno 300.000 evrov. Finance so lani poročale, da so elektrarne letno plačevale Spemu dobrih 200.000 evrov. Če je ta številka pravilna, bi to pomenilo, da so elektrarne od leta 2007 plačale Spemu približno 1,8 milijona evrov.
Spemu so sicer lani celotni prihodki od prodaje padli pod 560.000 evrov, zato morda ne preseneča, da so na mariborsko okrožno sodišče vložili tožbo, v kateri od DEM terjajo plačilo 250.000 evrov pogodbene kazni v primeru enostranske prekinitve pogodbe. Včeraj je na sodišču potekal prvi narok, ki pa ni prišel dlje od uvodnih navedb strank. V Dravskih elektrarnah so si namreč zamislili dokaj nenavadno obrambno taktiko: svoje argumente, zakaj nočejo plačati pogodbene kazni, skušajo utemeljiti na podlagi dokumentov z oznako poslovne tajnosti. Teh papirjev tako pomočnik direktorja Srečko Bračko, ki se je udeležil včerajšnjega naroka, sprva ni želel vložiti v sodni spis. Papirje bi tožeči stranki zgolj pokazal. »Jaz smem razsojati izključno na podlagi tistih listin, ki so v sodnem spisu,« mu je razložil sodnik. Dokumentacija je bila nato sodišču izročena, sodnik pa je narok zatem prekinil in ga prestavil na začetek decembra.
