Na ajdovski občini so zaskrbljeni, ker se je v zadnjih letih dejavnost vinogradništva, predvsem pa zadružniška organiziranost kmetov, siromašila in opuščala. Obnove vinogradov so bile minimalne. Zadnjo piko k temu je postavil še stečaj Agroinda. Stečajni upravitelj je sicer od kmetov letos pobral grozdje, plačal pa jim ga bo lahko šele, ko bo prodal vino letošnjega letnika, torej najprej leta 2017.
Občina Ajdovščina je zato sprejela pravilnik, po katerem bo kmetom, ki so oddali grozdje v klet, pomagala s subvencijami. V proračunu so za pomoč namenili 40.000 evrov. Župan Tadej Beočanin pojasnjuje, da je bil povod za pravilnik stečaj vipavske kleti, njegov sprejem pa je utemeljil s tem, da je vinogradništvo v dolini pomembno zaradi ohranjanja značilne kulturne krajine, delovnih mest in zaposlenosti.
Kmetje večino grozdja prodali drugam
Kmetje bodo lahko vloge za subvencioniranje vinogradništva oziroma nekakšen prvi obrok poplačila grozdja oddali kmalu, pravilnik je namreč že danes objavljen v Uradnem listu. Občinski svetniki so ga v veliki večini podprli, proti je bila le svetnica iz vrst Stranke modernega centra, ki je prepričana, da občina na tak način problemov vinogradništva v dolini ne bo rešila.
Po podatkih ajdovske občine je približno 40 ajdovskih kmetov letos v Agroindovo klet oddalo 250 ton grozdja, skupaj pa naj bi vsi kmetje v klet pripeljali slabih 400 ton grozdja. Stečajni upravitelj Agroinda Vipava 1894 Andrej Perdan, ki klet ohranja kot delujočo celoto, je namreč ocenil, da obstoječe zaloge vina zadostujejo le še do začetka novega leta. Če želi klet še naprej ohraniti aktivno in s tem vzdrževati njeno prodajno vrednost, je bil nakup grozdja nujen. Kot pojasnjuje, je podatek o skupni količini letos odkupljenega grozdja poslovna skrivnost. »Povem lahko le, da je Agroind pridobil zadostno količino za svoje nadaljnje poslovanje oziroma za pridelavo in prodajo vina do naslednje letine,« pojasnjuje. Dodaja pa, da so kmetje Agroindu pripeljali bistveno manj grozdja kot prejšnja leta, ko je v klet prišlo okoli 3000 ton grozdja. Nekaj zaradi slabše letine, nekaj pa tudi zato, ker so del svojega pridelka prodali drugam, večinoma zasebnim vinarjem doma in v tujini.
Manjši opuščajo, večji širijo vinograde
Aleš Kosovel, predsednik Kmetijske zadruge Vipava, je včeraj gesto ajdovske občine pozdravil in izrazil upanje, da ji bosta sledili tudi občini Vipava in Nova Gorica, od koder prav tako kmetje oddajajo grozdje v vipavsko klet. »Vsak dodaten cent k odkupni ceni grozdja je v teh razmerah dobrodošel,« pravi. K odkupnim cenam (0,44 evra za belo in 0,36 evra za črno grozdje) bo namreč občinski dodatek v povprečju prinesel dodatnih deset centrov. Kosovel je ob tem pokomentiral tudi krčenje vinogradov. Meni, da je do zmanjšanja površin res prišlo. Vinogradništvo opuščajo predvsem tisti, ki so se s tem ukvarjali ob službi. »Ti so imeli manjše površine, medtem pa pri večjih kmetih, ki so se resno usmerili v to dejavnost, opažamo obrnjen trend. Povečujejo svoje površine oziroma jih najemajo od tistih, ki dejavnost opuščajo,« pojasnjuje sogovornik.
