Zaradi velikosti seveda ni dvoma, da Deutsche Bank pomeni sistemsko tveganje. Strah v zvezi z banko se je nekoliko polegel po informaciji, da se vodstvo banke pogaja z ameriškimi regulatorji o precej nižji kazni, dodatno pa tudi po znakih, da Nemčija ne bo dopustila zloma banke. Če bi bilo torej reševanje banke nujno potrebno, to ne bi smelo biti pod vprašajem. Negativno razpoloženje zaradi te banke se je razširilo na ves evropski bančni sektor, ki tudi sicer posluje v zelo zahtevnem okolju in vlagateljem v letošnjem letu prinaša samo izgube. Podobno slabo se je v tem tednu godilo tudi vlagateljem v zlato, saj se jih je veliko odločilo za prodajo naložbe oziroma za zmanjšanje izpostavljenosti.
V zadnjem času se je namreč precej povečala verjetnost, da bo ameriška centralna banka v decembru zvišala obrestno mero. Kljub povečani verjetnosti dviga obrestne mere je treba pogledati na ta dvig nekoliko širše. Ni dvoma, da bi lahko FED obrestno mero zvišal brez večje zadržanosti. Dvig obrestne mere ne pomeni le dražjega zadolževanja podjetij in prebivalstva, temveč tudi držav. In če pogledamo, da se je dolg držav v pokriznem obdobju precej povečal in se še povečuje, dražje zadolževanje za marsikatero državo pomeni težavo. To težavo so centralni bankirji doslej (vsaj kratkoročno) reševali prav z zelo nizkimi obrestnimi merami. Ko ima na mizi odločitev, ali zvišati obrestno mero, FED verjetno upošteva tudi ta vidik, ki pa še nekaj časa ne dopušča zategovanja pasu.
Da so trgi ostali na dokaj visokih ravneh oziroma so tudi pridobivali, so bili zaslužni sektorji energije, surovin in tehnologije. Nafta je v dolarjih pridobila več kot 3 odstotke in ponovno dosegla ceno okrog 50 dolarjev za sodček. Občutnejša kot rast cene nafte je bila rast cene delnic podjetij v tem sektorju. To nakazuje na optimizem glede cene nafte. Posebej zanimiv je bil sektor tehnologije, ne toliko po rasti, ki je bila sicer dobra, kot po aktivnostih na področju prevzemov. Kar nekaj špekulacij okrog dokaj velikih prevzemov je zakrožilo na trgu, cene pa so posledično precej poskočile.
V ospredju je bil vsem dobro znani Twitter, okrog katerega se v zadnjem času dviguje precej prahu. Špekulanti so mu pripisovali precej snubcev, med katerimi so Walt Disney, Microsoft, Google, Salesforce in morda še kateri. Na pogled zelo bogati interesenti z različnimi poslovnimi modeli. Očitno je poslovni model Twitterja zelo široko uporaben in prilagodljiv. V vrednotenje podjetja se nima smisla poglabljati, že na prvi pogled pa ni poceni. Vsak izmed potencialnih kupcev ima svojo vizijo razvoja in vključitve podjetja v lastni poslovni model, kar vpliva tudi na ceno, ki jo lahko plača. Pričakovanja na trgu obstoječih lastnikov pa so velika. K sreči s(m)o med njimi tudi številni vzajemni skladi.
