Nepremičninski skladi imajo običajno zelo nizko korelacijo z delnicami in obveznicami in so zato pogosto sestavni del razpršenih portfeljev. Enoletna primerjava donosov ameriškega indeksa Dow Jones, nemškega DAX 30 in indeksa Dow Jones Equity REIT Total return nam pokaže, da sta indeksa Dow Jones in DAX pridobila v povprečju 11 odstotkov vrednosti v evrih v primerjavi z REIT-indeksom, ki je v evrih zrastel za slabih 18 odstotkov. Petletna primerjava pa nam pokaže še večji razkorak med običajnim delniškim investiranjem in investiranjem v nepremičninske sklade. REIT-indeks je od oktobra 2011 do danes v evrih pridobil kar 155 odstotkov vrednosti, medtem ko sta preostala dva delniška indeksa beležila poraste v višini 100 odstotkov vrednosti. Seveda so razlike tudi v posameznih nepremičninskih skladih. Nepremičninski sektor ima sicer nizko korelacijo z delniškim ali obvezniškim trgom, je pa zato močno občutljiv za spremembe v obrestnih merah, kar lahko vpliva na prihodnje donose, ko se nepremičninski sektor spoprijema z višjimi plačili obresti. Skladi REIT, ki imajo višje obveznosti in več dolgov s kratkoročno zapadlostjo bodo imeli slabše donose kot tisti skladi REIT, ki imajo dolgove z daljšo zapadlostjo.
Tudi slovenske družbe za upravljanje v zadnjem času stopajo korak naprej na tem področju. Po lani sprejetem zakonu o upravljalcih alternativnih investicijskih skladov imajo tudi skladi v Sloveniji pravno podlago za ustanovitev alternativnih investicijskih skladov. Alternativni skladi so že zaradi vrste naložb, kjer gre lahko za plemenite kovine, nepremičnine ali izvedene finančne instrumente, bolj tvegani od klasičnih in zato namenjeni v večini profesionalnim vlagateljem. Trenutno ponuja možnost za investiranje v nepremičninski delniški sklad le peščica slovenskih družb za upravljanje, pričakovati pa je, da bo sčasoma imela ali ponujala vsaka družba za upravljanje vsaj en nepremičninski sklad oziroma tudi alternativni sklad, ki bo vlagal neposredno v nepremičnine.
