Ne bi se spuščali v podrobnosti, zakaj je tako, a dejstvo je, da se večkrat zgodi, da na več različnih radijskih postajah nenadoma slišimo kakšen starejši glasbeni hit, ki ga že več let nismo nikjer zasledili. Potem ga praktično v nedogled poslušamo kakšen mesec, dva, nato znova izgine in o njem leta in leta spet ni ne duha ne sluha. Podobno se dogaja z različnimi filmi. Določeno uspešnico v valovih recimo v istem tednu predvajajo na več programih različnih držav in jo nato spet v enakem obdobju ponovijo čez leto ali dve... Kdor si je minuli konec tedna privoščil ležanje na kavču z daljincem v roki in stalno preklapljanje med programi, je tako lahko večkrat uzrl film Prenašalec (Transporter) iz leta 2002 in predvsem nepozaben uvodni prizor z begom glavnega junaka Franka Martina (Jason Statham) za volanom velike BMW-limuzine serije 7.
Vozil v Cannesu, »letel« v Parizu
Omenjeni prizor (ta se je po mnenju kritikov, ki so film na splošno sprejeli precej hladno, zapisal v zgodovino z enim najveličastnejših filmskih avtomobilskih zasledovanj doslej) so sicer snemali na ulicah slovitega francoskega obmorskega letovišča Cannesa, v ta namen pa sta se producenta Steven Chasman in Luc Besson celo sestala s tamkajšnjim županom, da so naposled za snemanje dobili vsa dovoljenja. Kakor koli, glavna zvezda bega, za katerega povod je bančni rop, je torej BMW serije 7, s katerim Martin na varno po divji vožnji odpelje tri bančne roparje. Med vožnjo uspešno ubežijo enajstim policijskim peugeotom 307 (vsaj toliko so jih popolnoma uničili med snemanjem), najspektakularnejši manever pa Martinu uspe, ko je na mostu obkoljen z ene strani s policijskimi vozili, z druge pa s smetarskim tovornjakom, ki se je tam znašel po naključju. Rešilno bilko tako pomeni tovornjak s prikolico avtomobilov, ki se v istem trenutku pelje pod mostom in na katerega BMW »skoči« tako, da s polnim plinom zapelje v robnik, s čimer se »katapultira« čez ograjo. In kakopak pristane na edinem praznem mestu na prikolici. Mimogrede, mostu, na katerem prizor poteka, v Cannesu sploh ni, temveč so za prikaz uporabili nadvoz pri izhodu s postaje podzemne železnice v Parizu, poleg tega je šlo za računalniško obdelane posebne učinke, sam avto pa so med krajšim letom po zraku posneli na nekem parkirišču v bližini Pariza.
Sedem registrskih tablic
A ne le spektakularna scena, zares vredna pozornosti je tudi zgodba okoli avtomobila. Najprej filmska. Za zagon avtomobila je na primer treba vnesti štirimestno kodo, s čimer se Frank Martin tudi zaščiti, da ga lahko vozi samo on sam, med filmom pa na avtomobilu zamenja kar sedem različnih (francoskih) registrskih tablic. No, še zanimivejša pa je »resnična« avtomobilska zgodba. Za snemanje so namreč uporabili precej ekskluziven model 750iL, letnik 1998, in sicer različico z motorjem V12 in 322 konjskimi močmi (mimogrede: prav takšnega so ponujali tudi v luksuznih rolls-royceih) ter ročnim šeststopenjskim menjalnikom, ki je omogočal več akcijskih posnetkov prestavljanja med begom. A v filmu so omenjeni avto prikazali, ga poimenovali in označili kot precej običajnejšega BMW 735i, letnik 1999 – šlo je namreč za tako imenovani product placement, se pravi nekakšno prikrito oglaševanje izdelka znotraj filma, BMW pa je v filmu želel oglaševati omenjeno običajno, šibkejšo verzijo. Kar so pač storili tako, da so kot takšno označili daljšo in močnejšo. 750iL je bil za širši krog kupcev pač predrag in neprimeren, za to, da so prek njega prikazali drug model, pa kot naročen...
Za snemanje je BMW filmarjem sicer priskrbel tri različne avtomobile, ki so jih tudi dodobra »izkoristili« – dva so namreč popolnoma uničili, tako da so ju lahko le še odpeljali na odpad, enega pa so tako močno poškodovali, da bi zavarovalniški agentje lahko le še potrdili »totalko«.
