V Sloveniji za rakom dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah, vsako leto zboli 1300 žensk in okoli deset moških, za rakom dojk umre skoraj 400 žensk in pet moških na leto. To pomeni, da bodo danes vsaj tri Slovenke izvedele, da so zbolele za rakom dojk. Še nekajkrat toliko pa jih bo izvedelo, da so zbolele za katero drugo vrsto raka. Samo zaradi raka dojk pa bo danes umrla vsaj ena Slovenka.
To niso samo številke, to so resnične ženske: mame, žene, hčere, babice, sestre, najboljše prijateljice in sodelavke, ki imajo pomembno vlogo v družbi, so na današnji tiskovni konferenci opozorili v združenju Europa Donna. Za zmanjševanje umrljivosti je pomembno predvsem zgodnje odkrivanje bolezni in takojšnje učinkovito ter vsaki bolnici prilagojeno zdravljenje. V Sloveniji je petletno preživetje bolnic z rakom dojk predvsem zaradi poznega odkrivanja bolezni še vedno slabše od evropskega povprečja, skoraj polovica žensk pride prvič k zdravniku z lokalno napredovalo ali že razširjeno boleznijo.
Rak poseže v življenje
V Europi Donni, slovenskem združenju za boj proti raku dojk, v mesecu boja proti raku dojk pripravljajo številne aktivnosti. Med drugim želijo z videom, v katerem so članice Europe Donne spregovorile o izkušnji z boleznijo, pokazati, kako rak dojk in druga rakava obolenja posežejo v življenja posameznikov. Predsednica združenja Mojca Senčar je poudarila, da kljub temu da že skoraj 20 let povezujejo slovensko javnost v boju proti raku dojk in skrbijo za ozaveščenost slovenskih žensk, njihova naloga še ni končana. Tudi v letošnjem rožnatem oktobru bodo opozarjali na pomen zdrave prehrane, ustrezne telesne aktivnosti, pozitivne naravnanosti in rednega mesečnega samopregledovanja, že deveto leto zapored pa bodo na pobudo evropske zveze Europe Donne 15. oktober obeležili dan zdravih dojk.
Breme raka
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje prof. Ivan Eržen je povedal, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za bolnišnično zdravljenje raka dojk, zdravila ter za nadomestila, ki jih prejmejo zaposlene bolnice zaradi odsotnosti z dela, nameni 18 milijonov evrov na leto. Ob tem velja poudariti, da je zaposlenih le dve tretjini žensk. Za predstavo, kaj pomenijo ti zneski, je navedel, da država za delovanje Nacionalnega inštituta za javno zdravje nameni okrog šest milijonov evrov na leto, ta podatek pa omenja predvsem zato, da prikaže, kako majhen znesek je potreben za preprečevanje bolezni v primerjavi z zdravljenjem.
»Bremena vsakega posameznika, ki zboli, ter njegovih bližnjih pa te številke ne pokažejo in jasno je, da tega tudi ni mogoče pretvoriti v številke. Želimo si, da bi preventivni programi in programi krepitve zdravja dobili v naši družbi večjo podporo in veljavo. Na tak način bo mogoče vplivati na zmanjšanje ekonomskega bremena raka v Sloveniji nasploh, ne samo raka dojk, ter seveda izboljšanje kakovosti življenja posameznikov, ki jim bo bolezen prihranjena. Stopimo skupaj, da bi bili čim bolj uspešni,« je pozval Eržen.
Program Dora se širi
V nadaljevanju je dr. Simona Borštnar z Onkološkega inštituta Ljubljana spregovorila o raku dojk kot pomembnem javnozdravstvenem problemu. Spodbudna novica v obravnavi raka dojk je, da se presejalni program Dora uspešno širi na vse večji del države. V program Dora je trenutno vključenih že dve tretjini slovenskih žensk med 50. in 69. letom starosti. Dobra novica je tudi, da so po zapletih v preteklem letu zdaj dostopna vsa zdravila, ki so registrirana pri Evropski agenciji za zdravila.
Opozorila je tudi na probleme, s katerimi se onkologi srečujejo pri svojem delu: to je predvsem pomanjkanje zdravnikov, pri čemer kritično primanjkuje internistov onkologov, ki vodijo vsa zahtevnejša sistemska zdravljenja. Ob dejstvu, da se pojavnost raka dojk še vedno povečuje, sistemska zdravljenja pa so vedno kompleksnejša in daljša, to vodi v skrajševanje časa, namenjenega posamezni bolnici.
»Pri zdravljenju raka dojk že dolgo ni pomembno samo to, da bolnica preživi, pač pa tudi, da zdravljenje preživi kakovostno, z dobro obvladanimi neželenimi učinki in brez kasnih posledic. S skrajševanjem časa ambulantnih pregledov, v kar smo žal prisiljeni, niso zadovoljni bolniki niti zdravniki, saj se med njimi večata obolevnost in izgorelost,« je povedala Borštnarjeva.
Pester rožnati oktober
Generalna sekretarka Europe Donne Tanja Španić je predstavila aktivnosti Europe Donne, ki jih pripravljajo v okviru letošnjega rožnatega oktobra. Na dan zdravih dojk, 15. oktobra, bodo članice združenja v Ljubljani, Slovenski Bistrici, Postojni in na Jesenicah v okviru projekta Lep je dan zaplesale za zdravje v družbi Vala 202, plesalcev ter osnovnošolcev in dijakov. S 1. oktobrom se je začela SMS-akcija, s katero lahko uporabniki s SMS-sporočilom s ključno besedo POGUMNA ali POGUMNA5 na številko 1919 prispevajo 1 ali 5 evrov za združenje Europa Donna, ki bo z zbranimi sredstvi nadaljevalo ozaveščanje o raku dojk in drugih ženskih rakih. Napovedali so tudi osebno znamko Europe Donne, ki je nastala v sodelovanju s Pošto Slovenije, in »rožnati« mestni avtobus Ljubljanskega potniškega prometa, ki bo do konca leta vozil po Ljubljani.
Po novinarski konferenci so članice združenja in podporniki v rožnate pletenine ovili drevesa v parku Zvezda, s čimer želijo mimoidoče na nevsiljiv način spomniti, da je rak dojk realnost, ki lahko prizadene vsakogar od nas, so sporočili iz združenja Europa Donna.
