Nesposobnost kot pravni pojem

Na primorski univerzi (UP) še vedno odmeva dogajanje, povezano z odpovedjo zaposlitve na univerzi dvanajstim profesorjem, ki želijo ostati zaposleni v »odhajajočem« znanstvenoraziskovalnem središču (ZRS).

Vodstvo univerze z rektorjem Draganom Marušičem na čelu vztraja, da je odpoved pogodbe profesorjem – in s tem njihove pedagoške dejavnosti na UP – legalna in legitimna. Zaposleni v ZRS so se sami odločili za odcepitev, z univerze bodo odnesli raziskovalne projekte in sredstva, zato naj prevzamejo tudi posledice, je slišati. Ob tem poudarjajo: »Zaposleni, ki odhajajo v novi javni raziskovalni zavod, ne morejo skleniti delovnega razmerja sočasno z dvema različnima pravnima osebama, ki si med seboj konkurirata in sta v koliziji interesov.«

So bili postopki zakoniti?

Prav zato je vodstvo univerze po sklepu senata zaposlenim v ZRS ponudilo, naj se odločijo ali za zaposlitev v (novem) javnem zavodu, kjer bodo lahko samo raziskovali, ali na univerzi, kjer bodo lahko raziskovali in poučevali. V skladu s to odločitvijo senata so zato vsem »odpuščenim« ponudili v podpis novo pogodbo, po kateri bodo stoodstotno zaposleni v ZRS. Slika, ki jo javnosti ponujajo na univerzi v Kopru, pa še malo ni tako neproblematična, kot bi radi prikazali.

Javnost in vpletene vznemirja vprašanje, ali so pravni postopki, s katerimi so poskusili preurediti status dvanajstih profesorjev, zakoniti in v skladu z vladnim sklepom o odhodu ZRS. In ali niso s svojimi manevri prizadeli študentov, ogrozili kakovosti študija in škodili ugledu univerze.

Dvomljiva utemeljitev

Na univerzi so vsem dvanajstim profesorjem pogodbo o zaposlitvi odpovedali iz dveh razlogov: poslovnega in razloga nesposobnosti. Kot pojasnjujejo, ne gre za očitek vsebinske ali strokovne nesposobnosti, navsezadnje gre v enem primeru za priznanega akademika, temveč za pravni pojem in pomeni, da ne obstajajo več vsi potrebni formalni pogoji za opravljanje istega dela na UP. Univerza in novi zavod naj bi bila namreč poslej drug drugemu konkurenca.

Po mnenju pravnih izvedencev, s katerimi smo govorili, je takšna utemeljitev odpovedi najmanj hudo nenavadna.

»Ne znam si predstavljati, kako bi bila lahko dva javna zavoda konkurenta. A četudi bi šlo za kolizijo interesov oziroma konkurenčno prepoved, bi jo morali najprej ugotoviti; v tem primeru bi lahko delavca doletela izredna odpoved delovnega razmerja. Sam tudi dvomim, da bi lahko priznanim, ustrezno habilitiranim strokovnjakom, ki so jim odpovedali pogodbo o zaposlitvi, očitali nesposobnost. Dokazati bi namreč morali, da ne izpolnjujejo vsebinskih pogojev za opravljanje dela, da so na primer ponaredili svoje diplome ali nazive in podobno,« o pravni korektnosti postopkov dvomi prof. Rajko Pirnat.

Najprej pogovori, potem delovna inšpekcija

Podobne pomisleke imajo tudi na ministrstvu za izobraževanje, kjer sicer poudarjajo, da je za zakonitost poslovanja univerze po zakonu odgovoren rektor. »Naredili bomo vse, da zaščitimo javni interes. Če se bo izkazalo, da Univerza na Primorskem ni ravnala v skladu s predpisi, bo morala svoje povedati delovna inšpekcija. Upamo pa, da bomo v pogovorih z vodstvom UP dosegli, da bodo svojo odločitev glede odpuščenih profesorjev korigirali,« poudarja državni sekretar Tomaž Boh. Kot pravi, so univerzo nekajkrat pozvali, naj popravi elaborat, v katerem so zapisali pogoje, po katerih se bosta razdružila UP in ZRS, zadnjič pred dvema tednoma. Glede programov in projektov so se dogovorili, a nekaj problematičnih točk je ostalo. »V skladu z avgustovskim sklepom vlade se na ZRS prenaša le raziskovalno delo, pedagoška dejavnost v postopek ločitve ni zajeta. Pri tem bomo vztrajali. Sklep vlade je v tej točki jasen in obvezujoč,« dodaja Boh, ki daje vedeti, da postopki UP ministrstvo močno skrbijo.

Študentje nimajo pravice do profesorjev

Kar zadeva ugovore študentov, da je vodstvo UP z odpovedjo pogodb o zaposlitvi mednarodno uveljavljenim profesorjem ogrozilo kakovost študija in s tem kršilo pravice študentov, pa sta si Boh in Pirnat enotna. Študentje imajo pravico, da študirajo po programu, ki so si ga izbrali, nimajo pa pravice do izbora konkretnih predavateljev. Boh se je sicer vsaj deloma strinjal z našimi ugovori, da študente po vsem svetu ob izbiri študija zanimajo tudi reference profesorjev in da tudi po tem izbirajo, kam se bodo vpisali. »Prav zato se želimo z vodstvom UP še pogovarjati in te in druge dileme konsenzualno rešiti. Če se bo izkazalo, da je bilo opravljeno premeščanje profesorjev nezakonito, bomo ukrepali,« še zagotavlja Boh.