Dars je za izvajalca elektronskega cestninjenja izbral slovensko-norveški konzorcij, ki z izvedbo tako kompleksnega in celovitega avtocestnega projekta nima izkušenj. Zdaj pri Darsu iščejo zunanjega svetovalca. Pomagal naj bi pri sprejemanju ključnih odločitev v postopku uvajanja cestninjenja tovornega prometa v prostem prometnem toku. Za svetovanje je Dars pripravljen odšteti največ 250.000 evrov.
»Strokovne službe potrebujejo strokovno pomoč pri odločitvah, povezanih z elektronskim cestninjenjem težkih vozil v prostem prometnem toku, ker se tak sistem cestninjenja bistveno razlikuje od načina cestninjenja, ki je trenutno v uporabi,« pojasnjujejo pri Darsu. Zato potrebujejo izkušnje strokovnjakov, ki so že sodelovali pri vzpostavitvi in nadzoru podobnih projektov v tujini.
Katere so ključne odločitve?
Katere so pravzaprav ključne odločitve, ki jih ne zmorejo sprejeti brez pomoči zunanjega svetovalca? »Kako preveriti učinkovitost vzpostavljenega sistema pred začetkom delovanja, kako meriti učinkovitost sistema med delovanjem, kako vzpostaviti učinkovit sistem nadzora uporabnikov in kako vzpostaviti učinkovito mrežo uporabniških storitev,« naštevajo pri Darsu. »Vse navedene ključne odločitve utegnejo imeti velike finančne posledice za Dars.«
Med najpomembnejšimi nalogami »ključnega« svetovalca bo pomoč v postopku izbora revizorja, ki bo moral podati oceno, kako dober sistem sta vzpostavila Telekom Slovenije in Q-Free. Poleg tega bo moral pripraviti načrt izvajanja mobilnega cestninskega nadzora in sestaviti predloge za njegovo izboljšanje med rekonstrukcijo cestninskih postaj in po njej. Svetovalec bo Darsu tudi razložil, kako naj organizira cestninsko poslovanje, in ocenil, za koliko naj zniža število zaposlenih.
V zvezi s svetovanjem pri reorganizaciji cestninskega sistema bi bilo po mnenju poznavalcev bolj logično, da bi Dars odločitev sprejel, še preden je objavil razpis za izvajalca elektronskega cestninjenja, saj bi le tako zagotovil, da bo posel izveden v skladu s podpisano pogodbo. Zato ne bi bilo presenetljivo, če bi se v prihodnjih mesecih predvideni sistem elektronskega cestninjenja spreminjal zaradi pripomb in nasvetov zunanjega svetovalca in bo nazadnje odstopal od razpisne dokumentacije. Povedano drugače – vrsta (spornih) zahtev iz razpisa se utegne naknadno spremeniti, zaradi česar bi ponudbena in pogodbena cena pa tudi postavljen rok za vzpostavitev sistema postali vprašljivi.
Reference, ki jih Dars zahteva od iskanega svetovalca, so v nekaterih točkah podobne tistim iz preteklega razpisa, na podlagi katerih je Dars oddal desetletni posel slovensko-norveškemu konzorciju. Ponudnik mora med drugim imeti izkušnje s področja svetovanja v cestninskih sistemih na avtocestnem omrežju, daljšem od 300 kilometrov in z vsaj 60 cestninskimi odseki, v sistemu pa naj mora delovati več kot 50.000 elektronskih tablic.
Pogoje izpolnila s »podvojeno« referenco
Telekom Slovenije in Q-Free sta te razpisne pogoje izpolnila šele s trikom. Dars in revizijska komisija sta namreč dopustila, da se je vsak referenčni avtocestni odsek štel dvojno, torej v obe smeri vožnje. Iz dostopnih podatkov ima namreč Q-Free ustrezne reference zgolj na podlagi sodelovanja pri gradnji dveh avtocestnih odsekov na Norveškem in na Portugalskem, njuna skupna dolžina pa znaša 166 kilometrov. Za Telekom Slovenije, ki ima vodilno vlogo v konzorciju, je splošno znano, da v svoji poslovni zgodovini ni vzpostavil celovitega sistema elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku.
Gradnji sistema elektronskega cestninjenja je odprl pot avgustovski sklep državne revizijske komisije, s katerim je zavrnila vse zahtevke neizbranih ponudnikov. Mikrovalovni sistem cestninjenja bo moral konzorcij vzpostaviti do septembra 2017, vrednost posla pa znaša slabih 100 milijonov evrov brez DDV.
V Darsu napovedujejo, da bodo z novim sistemom letne prihodke povečali za komaj 8,5 odstotka ali za približno 15 milijonov evrov, predvsem na račun cestninjenja tistih odsekov, ki v obstoječem cestninskem sistemu niso cestninjeni in so bili za tovorna vozila popolnoma brezplačni. V tej napovedi pa Dars ni upošteval luknjičavosti obstoječega cestninskega sistema. Tovornjaki se plačilu cestnine namreč ne morejo izogniti zgolj na 183 kilometrih od skupno 617 kilometrov dolgega avtocestnega omrežja.
