S spremenjenim pravilnikom o izvajanju zakona o davčnem postopku naj bi se najpozneje do konca leta znižali določeni stroški davčnih izvršb. »Tako bi radi davčne zavezance spodbudili k prostovoljnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti in povečali učinkovitost pobiranja davkov,« poudarjajo na ministrstvu, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman. Tako se bodo z zdajšnjih 25 na 10 evrov znižali stroški za izdajo sklepa o izvršbi na dolžnikove denarne prejemke, na sredstva dolžnika pri bankah in hranilnicah, na denarne terjatve dolžnika in na dolžnikove materializirane in nematerializirane vrednostne papirje. Stroški za izdajo sklepa o izvršbi na dolžnikove prejemke se bodo znižali z zdajšnjih 75 na 50 evrov. Poleg tega se bodo znižali tudi drugi stroški izvršb.

Po veljavni ureditvi se za vsako pot uradne osebe davčnega organa pri postopku davčne izvršbe dolžniku zaračunajo stroški v višini 40 evrov, po novem se bodo stroški izterjevalca odpravili. Prav tako se dolžniku ne bodo več zaračunali stroški prevoza in hrambe blaga, če blago hrani davčni organ. Za polovico se bodo znižali stroški javne dražbe (s 100 na 50 evrov), stroški prodaje z zbiranjem ponudb se bodo znižali z zdajšnjih 50 na 30 evrov, v primeru neuspele prodaje ali če kupnina ne bo presegala 25 evrov, pa se stroški prodaje po novem ne bodo več obračunali.

Predviden izpad prihodkov v državni blagajni

Na Fursu so na podlagi podatkov o lanskih stroških davčnih izvršb ocenili, da se bo v državni proračun nateklo za 2,9 milijona evrov manj prihodkov. »Ocena izpada prihodkov je pripravljena na podlagi lanskih podatkov, vendar pri izračunu niso upoštevana druga znižanja ali odprava stroškov izvršbe, kot so na primer prevoz, hramba in prodaja zarubljenih premičnin ter pot izterjevalca. Oceno smo pripravili na podlagi realiziranih stroškov. Razmere na področju davčne izvršbe se namreč izboljšujejo, s tem pa se povečuje tudi realizacija. Če je bilo leta 2014 plačanih 62 odstotkov vseh stroškov davčnih izvršb, jih je bilo lani že 64 odstotkov, letos pa kar 75 odstotkov,« poudarjajo na Fursu.

Lani so na Fursu skupaj izdali 342.609 sklepov o davčnih izvršbah (na denarne prejemke, denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, denarne terjatve, premičnine in vrednostne papirje), vseh stroškov je bilo za 9,5 milijona evrov, dejansko je bilo plačanih okoli 6,1 milijona evrov. Do konca letošnjega avgusta so na Fursu izdali že 204.134 sklepov o izvršbah, odmerili za okoli 5,7 milijona evrov stroškov, dejansko pa pobrali za več kot 4,3 milijona evrov stroškov.

Znižanje stroškov ne vpliva na sodne izvršitelje

Med poizvedovanjem, ali bo znižanje stroškov izvršb vplivalo tudi na manjše prihodke sodnih izvršiteljev, smo naleteli na zanimiv odziv. Kot nam je pojasnil sodni izvršitelj Goran Ivkovič, stroški davčnih izvršb ne vplivajo na delo in plačilo sodnih izvršiteljev. In to kljub temu, da opravljajo na primer tudi javne dražbe zaplenjenega blaga in premičnin. »Nimamo nobenih informacij, da bi se za sodne izvršitelje karkoli spremenilo. Davčna izvršba je delo države, sodni izvršitelji pa smo pri svojem delu samostojni. Po mojem mnenju gre pri tem le za davčne izvršbe. In ko sodni izvršitelji opravljamo davčne izvršbe, delamo po tarifah Fursa,« pojasnjuje Ivkovič.

Hkrati pa opozarja, da se pravilnik o sodnih izvršbah ni spremenil že 15 let in s tem tudi ne tarife sodnih izvršiteljev. »Če na primer sodni izvršitelj opravi tako občutljivo zadevo, kot je deložacija, znaša tarifa za opravljeno delo od 300 do 400 evrov, čeprav smo pri tem tudi življenjsko ogroženi. Tisti, ki stanovanje izprazni, pa za svoje delo na primer dobi od 1.000 do 2.000 evrov. Tarifa za odvzem otroka na primer znaša skromnih 150 evrov,« pravi Ivkovič. In dodaja, da sodni izvršitelji, ki imajo veliko dela, na trgu lahko preživijo, nekateri med njimi pa so že začeli vračati licence.