»Deset let smo imeli sodelavce prek javnih del in smo bili hvaležni občini, da je njihovo zaposlitev podprla. Letos pa se prvič nismo prijavili na razpis. Župan je namreč v začetku leta dal pogoj, da nevladna organizacija sama zagotovi deset odstotkov za plačo in 50 odstotkov regresa. Toda od kod naj vzamemo? Saj ne tržimo ničesar,« pove Vesela Banič, strokovna delavka Društva gluhih in naglušnih Dolenjske in Bele krajine, ki vključuje okrog 300 članov.
Kot pojasnjuje Tina Cigler iz Regijskega NVO centra, je nevladne organizacije najprej močno omejil že zavod za zaposlovanje z znižanjem števila možnih zaposlitev prek javnih del glede na število zaposlenih v organizaciji. Novomeško združenje Rdečega križa, denimo, je tako namesto dosedanjih štirih lahko zaposlilo le dva delavca, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela pa pet namesto dosedanjih deset. Na zavodu med drugim pojasnjujejo, da želijo tako omogočiti zaposlitve prek javnih del čim večjemu številu izvajalcev.
Bodo morali ukinjati programe?
A to oviro je nato nadgradila še mestna občina, ki želi doseči, da društva postanejo »ambicioznejša tudi pri pridobivanju zunanjih virov sredstev (EU, država), ne pa zgolj občinskih«. Delež zavodovega sofinanciranja se je namreč letos zmanjšal s 75 na 65 odstotkov. Občina pa se je odločila, da te razlike ne bo krila, torej naj bi jo NVO same.
Ciglerjeva se strinja, da aktivna politika zaposlovanja, kamor spadajo tudi javna dela, ni namenjena reševanju kadrovskih težav ponudnikov javnih del. »Toda občina pri tem spregleda, da so ponudniki tudi nevladne organizacije, ki izvajajo brezplačne programe, ter da te organizacije nimajo virov, iz katerih bi lahko financirale razliko.« Kot poudarja, so ti programi pomembno dopolnilo javnim in pogosto celo edini za določene skupine, denimo slepe, gluhe, tujce.
Nevladne organizacije so takoj po objavi javnega poziva konec lanskega leta župana Gregorja Macedonija seznanile s svojimi argumenti in posledicami odločitve, ki bo po besedah Ciglerjeve pripeljala do zmanjševanja ali celo ukinjanja programov. A občina si ni in si, kot kaže, tudi ne bo premislila.
Otroke umikajo z ulice
Društvo za razvijanje prostovoljnega dela je moralo tako letos samo zagotoviti okrog 5000 evrov. »Ta znesek nam pomeni ogromno, saj ga moramo zagotoviti iz drugih virov, torej zmanjka nekje drugje,« pravi Andreja Luštek, strokovna vodja programa dnevnega centra pri društvu. Društvo v svoje socialnovarstvene programe vključuje najranljivejše skupine – priseljence, Rome, revne in socialno izključene. Gre za več kot 400 uporabnikov, dnevno njihove programe obiskuje več kot 120 otrok, mladih in odraslih.
»Bistvo teh preventivnih programov je, da otroci prostega časa ne preživljajo na ulici, pač pa v programu, ki jim omogoča učenje novih veščin in znanj ter učno pomoč in učenje slovenskega jezika.« Z osnovnih šol društvo ves čas dobiva povratno informacijo, da bi bili brez njihove pomoči ti otroci tudi v šoli bistveno manj uspešni. Občina je društvu letos vendarle priskočila na pomoč še s petimi delavci, ki so prek javnih del zaposleni na občini. Se pa v društvu bojijo, kako bo naprej.
Uporabnike bodo začeli odklanjati
Tudi Ozara, ki ponuja pomoč ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, je v Novem mestu ostala brez obeh javnih delavcev. »Denarja enostavno nismo imeli od kod vzeti,« pravi strokovna vodja Zlata Dragan. Na leto imajo več kot sto stalnih uporabnikov oziroma več kot 50 na mesec. A z ukrepom občine se bo posledično že tako stigmatizirana populacija še dodatno stigmatizirala, saj bodo primorani zmanjševati število uporabnikov oziroma bodo morali kakšnega tudi odkloniti. »Iz izkušenj pa lahko povemo, da se število hospitalizacij zmanjša, ko je uporabnik vključen v programe, ki jih izvajamo nevladne organizacije.«
Na občini dodajajo, da v letu 2016 za javna dela namenjajo več sredstev kot prej, hkrati pa so spremembe rezultirale v več zaposlitvah v celotnem sistemu. V javna dela s sofinanciranjem občine je vključenih 41 delavcev, od tega jih je deset zaposlenih na občini. Lani je občina za sofinanciranje programa javnih del namenila 120.500 evrov, letos do konca avgusta 113.000 evrov.
