»Letošnja nagrada odpira vrata neznanega sveta, v katerem snov zavzema čudna stanja,« so sporočili s Kraljeve švedske akademije, ki podeljuje Nobelove nagrade. »Dobitniki so z uporabo naprednih matematičnih metod (s področja topologije, op. p.) preučevali nenavadne pojave, kot so superprevodniki, supertekočine in tanki magnetni nanosi. Mnogi pričakujejo uporabo teh odkritij na področju materialov in v elektroniki.«
Trije vrhunski fiziki, vsi po rodu iz Velike Britanije, so samostojno in v medsebojnem sodelovanju že od sedemdesetih let naprej odkrivali kvantne pojave v snoveh, ohlajenih skoraj do absolutne ničle (–273 stopinj Celzija). Snov tedaj ob določenih elektromagnetnih pogojih ni povsem »zmrznjena«, temveč se v njej med drugim pojavljajo vrtinci, ki potem ob rahlem segrevanju potujejo po snovi. Drugi zanimivi fenomen so supertekočine, kot je tekoči helij, ki ima tako minimalno viskoznost, da lahko »spleza« po stenah skodelice in se razlije po mizi. Razumevanje matematično-fizikalnih temeljev teh pojavov je osnova za delovanje praktično uporabnih naprav, kot so pospeševalniki delcev, lebdeči vlaki in predvidoma kvantni računalniki. »Ko sem v osemdesetih letih začenjal raziskovati, si nisem mislil, da bo moje teoretično delo imelo kakšne praktične učinke,« je bil v telefonski izjavi za medije takoj po razglasitvi nagrade iskren profesor Duncan Haldane. »Danes pa je naše poznavanje kvantne mehanike tako napredovalo, da se uresničujejo ne le naše sanje, ampak tudi tisto, česar si nekoč nismo mogli niti zamisliti.«
Haldanu in Kosterlitzu je akademija skupaj pripisala polovico nagrade, Thouless, ki ima na nagrajenem področju večje zasluge, pa je dobil svojo polovico. Nagrade bodo prevzeli decembra v Stockholmu. ušk
