Namen svetovnega dneva živali, ki ga obeležujemo 4. oktobra, je opozoriti na zaskrbljujoč položaj ogroženih živalskih vrst ter nas opomniti na pomembno vlogo živali v našem vsakdanjem življenju in pri ohranjanju pestrosti življenjskih okolij. Mednarodni dan živali poziva tudi k humanemu ravnanju z vsemi živalmi. Živali je prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati, poškodovati, odvzeti iz narave ali vznemirjati.
Po pestrosti živalskega sveta med prvih pet v Evropi
Na Zemlji živi okoli dva milijona živalskih vrst, v Sloveniji okoli 15.000 do 20.000, od tega je 850 endemitov, to je živalskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju Slovenije. Slovenija velja za »vročo točko biodiverzitete«, saj po pestrosti živega sveta sodi med prvih pet držav v Evropi. Podzemeljska favna Slovenije s človeško ribico, jamsko školjko in različnimi posebnimi hrošči sodi med najpestrejše na svetu. Postojnski jamski sistem je z okoli sto živalskimi vrstami najbogatejša podzemna jama na svetu, črni močeril (črna človeška ribica) pa je naš endemit, znan samo z dveh najdišč belokranjskega krasa.
V Sloveniji ogroženih več kot 2.000 živalskih vrst
Vendar je tudi v Sloveniji mnogo živalskih vrst kljub njihovi veliki pestrosti ogroženih. Raznovrstnost živega sveta najbolj ogrožajo posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč, paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, vnos tujerodnih vrst itd. Najbolj so ogrožene dvoživke. Med drugim je ogroženih tudi 35 odstotkov vrst dnevnih metuljev. Favna slovenskih metuljev je sicer glede na površino države med najbogatejšimi v Evropi, saj šteje kar okoli 3.200 različnih vrst metuljev, a se je njihova populacija v zadnjih petindvajsetih letih zmanjšala kar za 60 odstotkov. Poglavitni vzroki so intenzivna raba travniških površin (baliranje trave, še preden travnik zacveti), zaraščanje in izsuševanje.
Pomen ohranjanja pestrosti živega sveta
Žuželke, med njimi zlasti čebele, so najpomembnejši opraševalci cvetov in neposredno vplivajo na količino kmetijskih pridelkov. Vodno rastlinje in živali ohranjajo samočistilno moč rek in jezer, za nas morda nepomembni hrošči so hrana pticam in netopirjem, ki poskrbijo za to, da se nam neprijetne ali škodljive žuželke ne razmnožijo preveč, in krog je sklenjen. Takih krogov je na tisoče, povezujejo se v verige in prepletajo v mreže soodvisnosti. Posledice upada biotske raznovrstnosti so čedalje bolj opazne klimatske spremembe, vremenske ujme, siromašenje prehranskih virov in nestabilnost našega življenjskega okolja.
Podobe živali kot simboli v grbih, na zastavah, denarju, znamkah …
Živali so bile od pradavnine naprej pomembne človekove spremljevalke – kot vir za preživetje, kot pomočnice pri delu ali kot družabnice. Od nekdaj so bile tudi vir simbolike. Živali se pojavljajo kot simboli na različnih področjih: na denarju, v grbih in zastavah, na znamkah, posebno vlogo imajo tudi v religiozni, umetniški in drugi simboliki. Veliko jih najdemo tudi med danes modernimi »smeški« in drugimi simboli.
Vir: SURS
