Oči svetovne javnosti so zadnje tedne znova uprte v evropske banke, natančneje v Deutsche Bank, ki so ji ameriški organi naložili plačilo 14 milijard dolarjev kazni zaradi trgovanja s hipotekarnimi finančnimi instrumenti pred finančno krizo leta 2008. Vrednost delnice je strmoglavila in se približala desetim evrom, po objavi novice, da bi se lahko banka dogovorila za plačilo znatno nižjega zneska v višini 5,4 milijarde dolarjev, pa je delnica le okrevala.
Višina globe ni glavni problem
Prvi mož Deutsche Bank John Cryan vztraja, da so finance banke močne, banka pa da je tarča špekulacij. Informacije, da naj bi se že pripravljal načrt reševanja, če banka ne bi bila sposobna poravnati globe, je medtem zanikala tudi nemška vlada. A dejstvo je, da višina globe – če pustimo ob strani, da je banka očitno pomembno prispevala k finančni krizi –, ni edina težava Deutsche Bank. Da predstavlja Deutsche Bank visoko tveganje za širši finančni sistem, je namreč že junija poudaril Mednarodnih denarni sklad, poleg tega je banka padla na zadnjih dveh obremenitvenih testih.
Nekateri svetovni analitiki opozarjajo, da tudi znižanje globe ne bo odpravilo glavne težave, to je šibkega stanja evropskih bank, spet drugi pa kažejo na neprimerljivo visoke kazni, ki jih ameriški organi dajejo evropskim podjetjem (nemškega avtomobilskega velikana VW bi lahko doletelo 18 milijard dolarjev kazni), in pri tem poudarjajo, da je Deutsche Bank ena redkih ali celo edina banka, ki na svetovalnem trgu še konkurira ameriškim. Spet na drugi strani analitiki opozarjajo, da je glavno tveganje za evropski bančni sistem nizka dobičkonosnost, ki jo dušijo visoke kapitalske zahteve regulatorjev in nizke marže zaradi nizkih obrestnih mer. V takšnih razmerah za pretres ni potrebno veliko, dodajajo. Položaj Deutsche Bank s položajem Lehman Brothers leta 2008 po mnenju analitikov ni primerljiv, a vpliv Deutsche Bank na svetovni bančni sistem je kljub temu velik. Banka, ki nima kapitala na pretek, ima hkrati v svojih bilancah še vedno veliko tveganih vrednostnih papirjev, opozarjajo.
Ko se špekulanti vidijo kot žrtev špekulantov
Največja nemška podjetja so že podprla banko, nekoliko drugačni signali pa prihajajo iz nemške vlade. Njen podpredsednik in hkrati minister za gospodarstvo Sigmar Gabriel je v nedeljo kritiziral vodstvo banke, ki ga je označil za neodgovorno in mu očital, da ogroža na tisoče delovnih mest. »Ne vem, ali naj se smejim ali jočem zaradi dejstva, da ima banka, ki je špekulacijo spremenila v poslovni model, zdaj sebe za žrtev,« je dejal Gabriel.
»Težave Deutsche Bank se kopičijo že kar nekaj časa, saj se banka praktično že od konca prejšnje krize srečuje z najrazličnejšimi škandali. Med drugim so bili obtoženi sodelovanja pri kartelnem dogovarjanju referenčnih obrestnih mer, umetnem vplivanju na tečaje valut, pranju denarja, med najbolj problematičnimi pa je tudi prikrivanje informacij pri prodaji hipotekarnih obveznic,« pojasnjuje Matej Šimnic, analitik v družbi Alta Invest. »Vse te kršitve so že v preteklosti vodile v najrazličnejše kazni, ki so prispevale, da ima trenutno nemška banka relativno nizko kapitalsko ustreznost. Prav zadnji primer kršitve in potencialno 14 milijard dolarjev nove kazni pa bi banko porinila tudi pod zahtevan nivo kapitala, ki ga Deutsche Bank potrebuje za normalno poslovanje. Sam primanjkljaj seveda ni velik in bi ga morebiti banka lahko celo pokrila sama, vendar je v bančnem sektorju ključno zaupanje, ki pa ga največja nemška banka z vsako slabo novico vse bolj izgublja. Tako je trenutno težava predvsem negativni sentiment, ki lahko vodi v odliv strank, to pa teoretično lahko povzroči zelo resno situacijo na globalnih finančnih trgih. V tem primeru se tudi v Sloveniji ne bi uspeli izogniti temu dogodku, vseeno pa verjamemo, da se ECB in nemška država zavedajo situacije in da bodo ukrepi za preprečitev morebitne finančne krize pravočasni,« še pojasni Šimnic.
