Ljubljanski policisti so letos do sredine septembra na Slovenski cesti med Šubičevo ulico in Gosposvetsko cesto obravnavali dve prometni nesreči, v katerih sta bila udeležena voznik mestnega avtobusa in pešec, še ena se je zgodila minuli teden, ko je avtobus na progi 1 D nasproti tamkajšnje pošte zbil 75 let staro peško. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer se je izkazalo, da je utrpela hude poškodbe. »Vzrok za nesrečo je nepravilno prečkanje s strani peške,« je po nesreči v imenu ljubljanske policijske uprave sporočila predstavnica za odnose z javnostmi Nataša Pučko in dodala, da so povzročiteljici nesreče napisali tudi kazen za storjeni prekršek.
Tudi v preostalih dveh letošnjih primerih prometne nesreče na odseku Slovenske ceste, ki je zaprt za promet in ki si ga po vzoru skupnega prometnega prostora od lanskega septembra delijo le pešci, kolesarji in avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), so bili sklepi policistov podobni. Povzročitelj nesreče je bil namreč v vseh treh primerih pešec, ker je »nepravilno prečkal cestišče«.
Pešec nima absolutne prednosti
Ker se ureditev odseka Slovenske ceste med Gosposvetsko cesto in Šubičevo ulico zgleduje po konceptu skupnega prometnega prostora (shared space), ki ga na Inštitutu za politike prostora opisujejo kot javni prostor oziroma prometno površino, kjer ni delitve glede na različne uporabnike prostora oziroma motorizirane in nemotorizirane udeležence v prometu, na primer na vozne pasove in pločnike, temveč vsi udeleženci souporabljajo vso površino, pri čemer imajo pešci prednost, se ob tem postavlja vprašanje, kako lahko pešec na odseku, kjer ni pločnikov ali označenih prehodov za pešce in kjer na območju skupnega prometnega prostora udeleženci v prometu sobivajo, nepravilno prečka cestišče?
Na policiji se ob tem opirajo na zakon o pravilih cestnega prometa. Ta zdaj med drugim veleva, da morajo pešci uporabljati površine, namenjene hoji za pešce, če teh površin ni, pa smejo hoditi tudi po kolesarski poti ali ob robu vozišča, vendar tako, da ne ovirajo drugih udeležencev v prometu. Prav tako morajo pešci vozišče prečkati na prehodu za pešce, zunaj prehoda pa lahko cesto prečkajo le v primerih, ko je prehod od njih oddaljen več kot sto metrov. Kot je ob tem še poudarila predstavnica za odnose z javnostmi pri ljubljanski policijski upravi Maja Ciperle Adlešič, morajo tudi na osrednjem odseku Slovenske ceste udeleženci cestnega prometa ravnati tako, da poteka promet nemoteno, umirjeno in varno ter da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev ali jim povzročajo škode. Če tega ne upoštevajo, lahko pešca za prekršek doleti 40 evrov kazni.
Da sobivanje pešcev, kolesarjev in mestnih avtobusov ne pomeni absolutne prednosti pešcev pred drugimi udeleženci, poudarja tudi direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin in dodaja, da čeprav pri takšni prometni ureditvi velja načelo obrnjene piramide (prednost imajo pešci, sledijo kolesarji, mestni avtobusi in nato avtomobili) morajo biti vsi, ki si delijo skupni prometni prostor na Slovenski cesti, pozorni drug na drugega. Da je previdnost ključna, je že pred časom poudaril tudi direktor LPP Peter Horvat. »Vozniki avtobusov so se dobro prilagodili na skupni prometni prostor, čeprav pravijo, da ni vse tako enostavno, kakor je videti. Veliko bolj morajo biti pozorni in skoncentrirani, saj med avtobusi vijugajo ljudje z rolerji, skiroji in kolesi,« je tedaj povedal Horvat. Vozniki mestnih avtobusov so, zagotavljajo na LPP, zato pri vožnji po Slovenski cesti še posebno previdni in njihova hitrost je temu prilagojena.
Spremembe zakona prihodnje leto
Vzrok za nejasnost pri tem, kakšna so pravzaprav zdaj »pravila obnašanja« na osrednjem delu Slovenske ceste, Peterlin povezuje predvsem z dejstvom, da je z uvedbo tovrstne prometne ureditve praksa prehitela pisce zakonov. V slovenski zakonodaji namreč izraza in definicije skupnega prometnega prostora (še) ni. Uradno je tako med Gosposvetsko cesto in Šubičevo ulico območje z omejitvijo hitrosti na 30 kilometrov na uro in prepovedjo prometa za osebna vozila.
Na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo so že kmalu po tem, ko so se septembra lani pešcem in kolesarjem na osrednjem delu pridružili še vozniki mestnih avtobusov, obljubili spremembe dveh zakonov, v sklopu katerih bodo uvedli skupni prometni prostor. V zakonu o cestah bo tako v prihodnje definirana površina skupni prometni prostor, v zakonu o pravilih cestnega prometa pa pravila, ki veljajo na teh površinah. »Predlog spremembe zakona o cestah, kjer je ta sprememba vključena, je že pripravljen in bo predvidoma sprejet v prvem četrtletju leta 2017, zakon o pravilih pa se bo začel spreminjati prihodnje leto,« napovedujejo na ministrstvu.
