V ospredju pozornosti vlagateljev je bila prejšnji teden največja nemška banka Deutsche Bank, potem ko je nemška vlada izključila možnost državnega posredovanja pri plačilu kazni, ki jo je ameriško pravosodno ministrstvo naložilo banki zaradi prodaje spornih hipotekarnih vrednostnih papirjev pred svetovno finančno krizo. Zaskrbljenost, da bo nepričakovana poravnava v višini 14 milijard dolarjev, ki je skoraj primerljiva s tržno kapitalizacijo banke, ohromila njeno finančno moč, je vodila do znatnega padca tečaja delnice, ki se je v letošnjem letu več kot zmanjšal za polovico. Delno pomiritev je vlagateljem prinesla odločitev vodstva banke o prodaji njihovega zavarovalnega posla v Veliki Britaniji, še bolj pa neuradna informacija, da naj bi ameriško pravosodno ministrstvo znižalo kazen na 5,4 milijarde dolarjev, kar zmanjšuje tveganje glede zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke. Novici sta vsaj začasno prekinili padec tečaja delnice, ta je v petek poskočil za več kot 13 odstotkov, predvsem pa pomirili vlagatelje glede vpliva zdravstvenega stanja banke na celoten finančni sistem in svetovno gospodarstvo.
Razloge za zmanjševanje ohlapnosti ameriške denarne politike v prihajajočih mesecih in boljše razpoloženje na ameriškem delniškem trgu gre iskati tudi v dobrih ekonomskih kazalnikih. V preteklem tednu je tako vlagatelje pozitivno presenetil popravek ameriške gospodarske rasti v drugem četrtletju leta. Rast bruto domačega proizvoda (BDP), prevedenega na letno raven, je tako namesto prej ocenjenih 1,1 odstotka glede na preteklo četrtletje znašala 1,4 odstotka, kar je bolje od prvotnih ocen. Medtem ko trg dela nadaljuje po poti okrevanja – v tednu, ki se je končal 24. septembra, je za nadomestila za brezposelnost zaprosilo le 254.000 Američanov, kar je manj od pričakovanj – je nasprotno razočarala objava podatkov o potrošnji gospodinjstev, ki je avgusta v primerjavi z mesecem poprej ostala nespremenjena. Spodbudne podatke beleži tudi storitveni sektor (anketni indeks PMI), ki predstavlja približno 80 odstotkov gospodarstva – aktivnost se je septembra okrepila za več kot pričakovano. Kljub nekaterim slabšim preostalim podatkom v zadnjem tednu pa je splošna slika ameriškega gospodarstva še vedno solidna in predvideva 3-odstotno gospodarsko rast, prevedeno na letno raven, v tretjem četrtletju. To nakazuje tudi podatek o razpoloženju potrošnikov (merjeno s kazalniki University of Michigan in Conference Board), ki so septembra izrazili večje zaupanje v trenutno in prihodnje gospodarsko stanje.
Dve leti nižjih cen nafte je bil očitno zadosten razlog, da so članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), ki ustvarijo tretjino svetovne ponudbe nafte, prvič po osmih letih le sklenile dogovor o omejitvi količine načrpane nafte, in sicer z današnjih 33,2 na 32,5 do 33 milijona 159-litrskih sodov dnevno. Čeprav je predvideno zmanjšanje dokaj zmerno, je dogovor pozitivno presenetil vlagatelje – cena sodčka Brenta je namreč poskočila nad 49 dolarjev in na tedenski ravni porasla za 6,7 odstotka. Dogovor je najverjetneje med vsemi članicami OPEC najbolj razveselil Savdsko Arabijo, ki ji današnje cene nafte najbolj klestijo proračun. Pot do višjih cen nafte na svetovnih trgih bo kljub dogovoru verjetno še dolga, ne glede na to pa predstavlja prvi korak k višjim cenam nafte, kar ugodno vpliva tudi na poslovanje energetskih podjetij, ki so v prejšnjem tednu v povprečju pridobile na vrednosti (+3,88 odstotka, merjeno z indeksom MSCI World Energy).
