V nasprotju z vsemi napovedmi so na referendumu, na katerem naj bi Kolumbijci potrdili mir med vlado in skrajno levičarskimi gverilci Farc, zmagali nasprotniki sporazuma, in sicer s 50,2 odstotka. Pogajanja v Havani so trajala štiri leta, 26. septembra pa sta mirovni sporazum, ki naj bi končal 50-letno državljansko vojno, v kateri je umrlo 260.000 ljudi, podpisala kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos in voditelj Farca Jiménez Timošenko.
Privrženci miru so takoj po zaprtju volišč z belimi zastavami napolnili ulice Bogote in drugih mest, da bi proslavili zmago, potem pa so osupli izvedeli za nepričakovan rezultat referenduma. Mnogi so jokali. Na podeželju so se ljudje v vaseh, ki jih je najbolj prizadela državljanska vojna, prestrašeni zaprli v svoje domove. Vzdušje se je malce izboljšalo, ko je Timošenko sporočil, da bo Farc vztrajal pri mirovnem sporazumu. Dve uri pozneje je predsednik Santos izjavil, da bo premirje, ki je začelo veljati 29. avgusta, veljalo še naprej. »Ne bom obupal in nadaljeval bom prizadevanja za mir,« je še dejal kolumbijski predsednik in pozval vse politične sile v državi k velikemu nacionalnemu dialogu.
Pri tem je mislil na Álvara Uribeja, predsednika v letih 2002–2010, ki je veliki zmagovalec referenduma. Nekdanji predsednik je vodil kampanjo proti mirovnemu sporazumu. Vladi očita, da je preveč popustila gverilcem, in zahteva ponovna pogajanja.
Je orkan kriv za poraz miru?
Sicer sta Uribe in Farc velika sovražnika, med drugim nekdanji predsednik zahteva zapor za vodilne gverilce. Paradoks pa je, da Uribe in Farc že vrsto let zahtevata ustavodajno skupščino, a vsak iz drugačnih razlogov. Uribe hoče še tretjič postati predsednik, Farc pa želi svoje zahteve vpisati v ustavo. »Želimo sodelovati v velikem nacionalnem sporazumu,« je po referendumu dejal Uribe, ki pa še ni eksplicitno podprl predloga sedanjega predsednika Santosa o nacionalnem dialogu. Santosu in Timošenku je spodletelo na referendumu predvsem zaradi nizke udeležbe, ki je bila komaj 37-odstotna. Med drugim je orkan Matthew prebivalcem na severu ob obali, kjer so za mir, preprečil udeležbo na glasovanju. Poleg tega stranke tokrat, ko ne gre za njihove interese, na podeželju, kjer je velika večina za mir, niso plačevale avtobusov za volilce. V mestih, kjer mnogi menijo, da jih vojna s Farcem, ki poteka na podeželju, ne zadeva, je glasovalo malo Kolumbijcev, od teh večina proti.
Uribeju pa je uspelo med delom Kolumbijcev obuditi sovraštvo do Farca. Prepričeval jih je, da sporazum omogoča gverilcem prevzem oblasti, kar pa ni res. Najbrž je za referendumski neuspeh deloma odgovoren tudi Timošenko, ker se je po podpisu sporazuma preveč hvalil z zmago na pogajanjih. Poleg tega kolumbijska katoliška cerkev ni podprla mirovnega sporazuma. Papež Frančišek je sicer to storil, a prepozno. Samo dva dni pred referendumom. Evangeličanski pastorji pa so ves čas odkrito pozivali Kolumbijce, naj glasujejo proti. Zdaj jih čaka negotova prihodnost.
