»Presenečena sem, kako občutno sem izboljšala lanski dosežek (9. mesto). Je veliko ravninskih odsekov in teka navzdol, kar mi ne ustreza. Zato rajši tečem v strme vertikale. Tehnično zahtevne trase, kot je na Šmarni gori, pa mi vseeno postajajo všeč. Zanimivo je. Več od tretjega mesta je bilo zame nedosegljivo,« se je Karmen Klančnik razgovorila v cilju 37. teka na Šmarno goro. S tekom do zmagovalnih stopničk ob svetovni prvakinji Avstrijki Andrei Mayr in nekdanji prvakinji Italijanki Alice Gaggi je 26-letna tekačica iz Dupelj pri Naklem rešila sloves slovenskega gorskega teka in gostiteljev finala svetovnega pokala. V konkurenci iz desetih držav je na prireditvi z najstarejšo tradicijo in ugledom prestižnega razreda permit Mednarodne atletske zveze IAAF, kot ga nima nobena druga atletska prireditev v Sloveniji, Peter Lamovec pritekel na sedmo mesto.
Tek na Šmarno goro sodi med tehnično zelo zahtevne teke. Še posebno navzdol, zato ne sodi med priljubljene. Ob skupnem številu udeležencev (168), ki se že od leta 2010 vrti okoli te številke, razmeroma malo ljubiteljskih tekačev izkoristi priložnost, da se na pragu prestolnice pomeri z najboljšimi na svetu. Kot sta šestkratna prvakinja Mayrjeva, tudi petkrat kraljica Šmarne gore, in Eritrejec Petro Mamu, ki sta izpred Marijine cerkve odnesla tudi veliki kristalni globus.
Šarf ponujal stavo
V desetih kilometrih se tekači iz športnega parka v Tacnu najprej povzpnejo na Grmado, sledi zavit spust skoraj do hiš v Tacnu (Spodnja kuhinja) in nato v spirali proti vrhu na 667 metrov nadmorske višine. Skupna konfiguracija terena znaša 715 višinskih metrov vzponov in 355 metrov spustov. Za primerjavo: uradni rekord teka po najbližji poti na Šmarno goro ima Eritrejec Azerya Teklay (11 minut in 11 sekund), Afričani pa so v soboto v idealnih razmerah napadali rekordno znamko 41:32, ki si jo omenjeni Eritrejec deli z Italijanom Alexom Baldaccinijem. Pionir gorskega teka Tomo Šarf, ki že od uvedbe teka 1979 skupaj s šmarnogorskim gostincem Mihom Ledinekom očetovsko bedi nad izvedbo, je tik pred prihodom najhitrejših na vrh javno ponujal stavo, da bo nov rekord proge izboljšan za minuto. Petro Mamu je novo najboljšo znamko zgrešil za tri sekunde.
Tudi Mayrjeva, maratonka na letošnjih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru, je 38 sekund zaostala za svojim predlanskim dosežkom 48 minut in štiri sekunde. »Na spustu so me tekači drzno prehitevali. Tega le nisem najbolj vajena. Na zadnjem odseku spusta sem pogledala na uro, kakšno je razmerje do rekordnega časa, in tisti trenutek sem se znašla na tleh,« je popraskana po vsem telesu pojasnila Andrea Mayr, najboljša gorska tekačica vseh časov, ki prihod na Šmarno goro ob koncu sezone jemlje skoraj kot počitnice. Kot se je pošalila, gre pri gorskem teku v primerjavi z maratonom za turizem.
Največ zaslužil mladinec
Letos je bilo na Šmarni gori razmeroma veliko podrgnjenih tekačev. Padci so krojili boj med slovenskimi tekači in tekačicami. Spodneslo je tudi smučarsko tekačico Manco Slabanja (četrto mesto) v lovu za Klančnikovo. »Lovila sem jo, po padcu ni bilo več motiva,« je na robu solz potožila A-reprezentantka. »Letos so bile idealne razmere, zato je morda kdo tvegal več kot prejšnja leta. Odrgnine so del teka na Šmarno goro. Niso letošnja posebnost, tu smo tega vajeni. Trasa zahteva veliko menjav ritma, kar denimo tudi meni bolj ustreza. Mnogim odličnim tekačem sem bil bližje kot na svetovnem prvenstvu,« je pojasnjeval izkušeni in nepoškodovani Peter Lamovec. Nagajivo se je obrnil proti veteranu na robu petdesetih Miranu Cvetu (9. mesto), ki je tožil, da bi se moral že v mladosti lotiti gorskega teka, da bi bil konkurenčen navzdol.
Organizatorji so morali prav zaradi divjanja v dolino bistveno bolj odpreti denarnico. Mladinski svetovni podprvak Ugandčan Victor Kiplangat, ki je z rojakom prvakom Joelom Ayeko priganjal Mamuja, je izboljšal mladinski rekord proge za več kot štiri minute. Ker so za vsako sekundo obljubili tri evre bonusa, je ob 500 evrih za absolutno drugo mesto, nagradi za zmago na letečem gorskem cilju na Grmadi (100 evrov) in mladinsko zmago (100 evrov) prejel še 837 evrov bonusa, s čimer je skupaj zaslužil precej več kot Mamu ali Mayrjeva (po 750 evrov).
