Ljubljančanka je bila letos poleti žrtev preproste, vendar domišljene spletne prevare. Ob obisku v ZDA je njen tablični računalnik ipad nenadoma »zmrznil«. Zaslon ni več reagiral na tipkanje, čezenj pa se je izpisala telefonska številka »klicnega centra«, kjer lahko, kot je pisalo, poišče pomoč. »Številka je imela značilno obliko 080..., na drugi strani pa se je oglasil moški, ki je govoril angleško z indijskim naglasom,« se spominja naša sogovornica.
»V ozadju je bilo slišati hrupno okolje, kot da gre res za klicni center.« Moški je dejal, da njegovo podjetje deluje kot »pogodbeni partner Microsofta, Appla, Googla in drugih velikih podjetij« in da jo bo popravljanje ipada stalo 99 dolarjev. Plačilo je morala izvesti tako, da je v bližnjem trgovskem središču kupila Visino predplačniško kartico, »napolnjeno« z 99 dolarji. Ko je moškemu sporočila številko kartice in je bila transakcija izvedena, se je ipadov ekran sprostil in zadeva je bila urejena.
Da pa naša sogovornica le ne bi posumila, da je kaj narobe, jo je moški po telefonu potem še vodil skozi navidezno zapleten postopek »popravljanja« naprave – v spletnem brskalniku je morala klikniti na nekaj zavihkov in med drugim pobrisati zgodovino obiskanih spletnih strani. »Vidite, zdaj spet deluje!« je moški spodbujal svojo žrtev. »Bila sem zelo zadovoljna, saj sem ipad na potovanju res potrebovala in si nisem mogla privoščiti, da bi bil pokvarjen,« se spominja Ljubljančanka. Šele kasneje je ugotovila, da ipad sploh ni bil pokvarjen, ampak ugrabljen.
Ni možnosti za odpiranje naprave
Tovrstne prevare so pogoste, pravi strokovnjak iz centra za pomoč na internetu Si-Cert Gorazd Božič. »Vendar žrtve prevar praviloma nimajo možnosti, da bi naprave odklenile same,« priznava. »Kodirni sistem, ki ga uporabljajo prevaranti, je tako dovršen, da mu z nikakršnim dekodiranjem ne pridemo do živega.« Božič pojasnjuje, da v ozadju programov, ki zaklenejo računalnike ali telefone, delujejo zapleteni matematični algoritmi. »Z današnjo tehnologijo in današnjim znanjem matematike jih v doglednem času – to je v času življenjske dobe vesolja – ne moremo razvozlati. Napredek bi dosegli, če bi razvili nove postopke faktorizacije števil, a to iskanje poteka v matematiki že stoletja in nič ne kaže, da bi se kaj spremenilo.« Splošno prepričanje, da ni programa, ki ga hekerji (v našem primeru takšni, ki bi žrtvam prevar pomagali) ne bi mogli premagati, ni utemeljeno. »Res je, da hekerji z vdori, kot je bil nedavni napad na elektronsko pošto Hillary Clinton, dajejo vtis vsemogočnosti. Vendar ni tako,« pravi Božič. »V resnici je zaščita že v običajnih windowsih tako dovršena, da lahko z dovolj močnim geslom povsem zaklenete tudi lastni računalnik. Če boste geslo in pomožno geslo izgubili, vam ga nihče več ne bo odklenil in se lahko od njega poslovite.«
Milijon prevar po dva evra
Raziskovalec Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani ob tem pojasnjuje, da so žrtve prevar večkrat starejše generacije uporabnikov interneta. »Starejši bolj verjamejo raznim sporočilom, ki jih prejemajo po elektronski pošti. Hitreje kliknejo na povezavo, ki jim nekaj obljublja, in ne pomislijo, da gre za prevaro. Mlajši uporabniki so bolj skeptični, prej opazijo, da je nekaj narobe, v 'malih možganih' imajo ves čas misel, da lahko pride do zlorabe,« pravi Završnik.
Po njegovih opažanjih so sicer prevaranti vse bolj prepričljivi. »E-pošte niso več napisane v polomljenem jeziku in ne prihajajo le s sumljivih naslovov s končnicami držav, kot je Zambija.« Lažna sporočila je vse težje prepoznati, saj prevaranti ugrabijo elektronske naslove prijateljev, sorodnikov ali sodelavcev. Minuli teden se je denimo izkazalo, da so bili ukradeni podatki petstotih milijonov uporabnikov Yahoojeve pošte.
Prošnje ali povabilo k ogledu določenih datotek, ki potem okužijo oziroma zaklenejo računalniške naprave, je videti pristno. »Tudi na pravni fakulteti smo že prejemali lažna sporočila, ki so bila videti kot obvestila našega računalniškega servisa o 'vzdrževanju sistema'. Zahtevala so vpis naših podatkov v določen obrazec,« pravi Završnik.
V milijonski množici uporabnikov interneta tako prevaranti zlahka najdejo tiste, ki prevari nasedejo. »Kazniva dejanja prizadenejo majhen odstotek populacije, a ker je populacija velika, so goljufije obsežne,« pravi Završnik. »Uspeh« temelji na množičnosti. »Tudi če vsakemu, ki nasede, ukradejo zgolj dva evra, dobijo na koncu dva milijona evrov,« je slikovit Završnik.