Ljubljanske ulice: Hrvatski trg

Ljubljana ima veliko parkov, nekateri med njimi pa so popolnoma neopazni. Tak je tudi Hrvatski trg, ki ne sodi med najbolj znane ljubljanske trge. Ker je na robu središča mesta, je nekako odrinjen in je bil dolgo pozabljen. Toda odkar so ga leta 2009 razglasili za kulturni spomenik državnega pomena, je ponovno dobil lepo podobo, ki krasi kvadrat med Njegoševo cesto, Ilirsko ulico in Trubarjevo cesto. Trg je v resnici park, ki na veliko presenečenje kljub temu, da je ob dokaj prometnem križišču, deluje kot oaza.

Trg so uredili leta 1903 in tedaj se je imenoval Svetega Petra trg, po cerkvi, ki stoji ob trgu. Park so uredili na delu, kjer je bilo nekoč šempetrsko pokopališče. Leta 1910 so ga preimenovali v Hrvatski trg kot zahvalo, ker so v Zagrebu eno izmed ulic poimenovali Slovenska ulica. Skoraj dvajset let kasneje, leta 1938, pa se je prenove trga lotil Jože Plečnik. Oblikoval ga je v trg z diagonalnimi potmi, obzidan z zidom, postavili so tudi zidan kiosk, ki stoji še danes, a žal ne obratuje več. Prav tako je Plečnik načrtoval geometrijsko zasaditev dreves. Zasaditev trga je uredil mestni vrtnar Anton Lap, ki je s Plečnikom sodeloval tudi pri urejanju Tivolija, Rožnika, Kongresnega trga in Miklošičevega parka ter pri zasaditvah mnogih drevoredov in nasadov. Kasneje je z arhitektom Edvardom Ravnikarjem sodeloval pri urejanju turističnih krajev. Lap Hrvatskega trga ni zasadil povsem tako, kot si je zamislil Plečnik, zato park tudi danes nima popolnoma geometrijske oblike. Ima pa zid. Ravno ta zid je verjetno vzrok, da park deluje ločen od prometnih cest in križišča.

Leta 2008 se je mesto Ljubljana odločilo, da bo park temeljito obnovilo. Prenovljeni so bili vsi parkovni elementi parka, se pravi zid, klopi, luči, poti, po edinem ohranjenem Plečnikovem stebričku so odlili nove in jih razporedili po parku. Prav tako so na novo zasadili dvajset dreves, in to v krožni drevored v sredini parka, kot si je zamislil Plečnik. Hkrati so ohranili sedem starih dreves, denimo rdeče bukve na bolj prometnem delu parka, pa tudi enolistni povešavi veliki jesen in šest brez.

Hrvatski trg ima še eno pomembno obeležje. Na njem nasproti šentpetrske cerkve stoji spomenik žrtvam prve svetovne vojne. Leta 1927 ga je ustvaril Vladimir Šubic. Spomenik je prvotno stal pred cerkvijo, a ga je Plečnik leta 1939 ob prenovi parka prestavil na južno stran trga. Sestavljen je iz štirih kamnov z vpisanimi imeni padlih, na stebrih pa so tudi svetopisemski izreki. Celoten spomenik je obdan s kovano mrežo. Seveda ni treba poudarjati, da je tudi spomenik kulturna dediščina.

Dandanes park deluje kot počivališče mimoidočih, tudi tistih, ki pridejo na obisk v bližnje bolnišnice. Park kot zunanjo dnevno sobo uporabljajo prebivalci stolpnice za Ilirski, ki stoji neposredno ob parku. Park je vedno zgledno urejen, očiščen, za čuda ga tudi niso naselili brezdomci, tako da je Hrvatski trg kulturna dediščina, ki je prebivalcem mesta v veselje.

Zanimivo je, da je tako, kot je v Ljubljani ostal Hrvatski trg, tudi v Zagrebu še vedno Slovenska ulica, in to v samem središču mesta, saj vodi od glavnega kolodvora do slovite Ilice. Ljubljana tudi ni edino mesto v Evropi, ki ima Hrvatski trg. Leta 2011 so trg po tej državi poimenovali tudi v Varšavi, ob odprtju pa je bil navzoč tedanji hrvaški predsednik Ivo Josipović.