Ne pravni akti, marveč soočenja s pravno prakso so nam prinesla vedno večje zavedanje o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah in s tem tudi o popolni državni ustavnopravni suverenosti kot najvišji možni pravni dragotini ne samo Slovenije, marveč vsake države.

A tega nam pravniki (in tudi pravnice ne) in ustavo- ter zakonodajalec niso povedali ne ob sprejemanju temeljne listine, ne ob sprejemanju ustave, ne ob spreminjanju in dopolnjevanju njenega člena 3, ampak so vse storili kar sami – brez soglasja ljudstva. Le na referendum o pristopu k EU so nas gnali, da bi odgovornost za nadaljnje kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na nas, državljanke in državljane, preložili in tako krivdo iz svoje v ljudsko spremenili. Četudi je bil referendum zgolj posvetovalni.

Za nameček pa so nam leta 2013 kar z ustavnim zakonom vzeli pravico do referendumskega odločanja o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb. So že vedeli, zakaj…

Za tiste, ki ste do tu prebrali in tudi razumeli, pa še recept za nadaljnje ukrepanje.

Slovensko ljudstvo naj se loti spreminjanja Ustave RS na svojo pobudo, in sicer naj si spremeni njen člen 168, da bo moglo zahtevati (!) in ne zgolj predlagati vse spremembe in vse dopolnitve Ustave Republike Slovenije. Po sedaj veljavni ustavi te možnosti namreč nimajo niti poslanci – le državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

Vzporedno s tem je nujno nadaljevati pot po dobro začrtani časovnici in si suverenost vzeti nazaj z istim, a na novo spremenjenim in dopolnjenim ustavnim členom 3a, kakor smo jo podarili, in začeti razmišljati o konfederaciji z EU, pa tudi z nekaterimi ali celo z vsemi nekdanjimi republikami nekdaj skupne države Jugoslavije…

Člen 3a po svoji spremembi od leta 2003 zapoveduje (dodan je bil z ustavnim zakonom o spremembah I. poglavja ter 47. in 68. člena Ustave RS (UZ3a, 47, 68)):

»Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot. Pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prejšnjega odstavka lahko državni zbor razpiše referendum. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Če je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati. Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. V postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, vlada sproti obvešča državni zbor o predlogih takih aktov in odločitev ter o svoji dejavnosti. Državni zbor lahko o tem sprejema stališča, vlada pa jih upošteva pri svojem delovanju. Razmerja med državnim zborom in vlado iz tega odstavka podrobneje ureja zakon, ki se sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.«

Boš še kar čakalo, ljudstvo slovensko, da naj bi se kar sam od sebe spremenil 168. člen ustave, s katerim bi lahko kar sâmo spremenilo ustavo, določenim stvarem morda celo povrnilo prvotno podobo ali stanje in ne kot doslej zgolj čakalo »svoje« poslance, da se prebudijo vsak iz svoje zibelke evrskih bankovcev, zazibani v sanje...?

Ida Čuden Rebula, Sežana