V ponedeljek se začenja prenos posmrtnih ostankov žrtev iz Hude Jame na pokopališče v Dobravi pri Mariboru. »To je neposredni rezultat sprejema zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je predlagala naša poslanska skupina,« svoj prispevek k pietetnemu odnosu do mrtvih poudarjajo v Novi Sloveniji (NSi). Gre za enega redkih zakonskih predlogov opozicije, ki je dobil potrebno parlamentarno večino; predlog NSi je bil sprejet s pomočjo poslancev SMC, medtem ko ga največja desnosredinska stranka SDS ni podprla.
»Naša poslanska skupina je v tem mandatu vložila več sistemskih zakonov kot vsa vladna koalicija z vsem aparatom,« je na srečanju članov SDS v Krškem pred dvema tednoma poudaril predsednik stranke Janez Janša. Ob vložitvi interpelacije o delu vlade sredi tega tedna pa dodal, da je parlamentarna večina njihove predloge v glavnem zavrnila, nato pa je vlada podala zelo podobne.
Z rekorderstvom je prvak SDS vsekakor pretiraval, največ zakonov – okoli dvesto – je v sedanjem mandatu vložila vlada. Slovenski demokrati pa so vsekakor rekorderji med strankami. V dveh letih so vložili 43 zakonskih predlogov, pri čemer je v to številko všteto tudi večkratno vlaganje istih zakonov (tako so na primer trikrat poskusili spremeniti zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, kazenski zakonik, zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja).
Držijo pa Janševe navedbe, da s svojimi predlogi niso bili prav pogosto uspešni. Pravzaprav zgolj enkrat – po komisarskem fiasku Alenke Bratušek so veliko večino poslancev zbližali pri ureditvi, po kateri o komisarskem kandidatu svoje mnenje poda pristojni parlamentarni odbor.
Da opozicijski zakonski predlogi vladajoče koalicije pogosto ne navdušijo, ni značilnost zgolj tega mandata. Prav tako v koaliciji poudarjajo, da določenih zamisli slovenskih demokratov parlamentarna večina ni mogla podpreti. Na primer predlaganih sprememb kazenskega zakonika, ki jih je predsednik odbora za obrambo iz vrst SDS Žan Mahnič utemeljeval z ogroženostjo naše države zaradi nekaterih Slovencev, ki se borijo na strani Islamske države. Vedno znova se pojavlja tudi želja SDS po spremembi slovenske himne. V tokratnem mandatu so tako predlagali, da bi kot himno prepevali vseh osem kitic Zdravljice. Po mnenju nasprotnikov te ideje bi Slovenija tako še enkrat več postala rekorderka, in to zaradi želje desnice, da bi v himno pripeljali besedilo »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet«.
Združena levica kot nepriznana avtorica
Eden prvih predlogov SDS v tem mandatu je bil uzakonitev fiskalnega pravila. Njihovega besedila koalicija ni podprla, največja opozicijska stranka pa je nato odrekla podporo Mramorjevi rešitvi; pri zagotavljanju dvotretjinske večine mu je na pomoč priskočila NSi. Izkupiček sprejetih zakonov NSi v tem mandatu je nekoliko boljši kot izkupiček SDS: od 13 zakonskih predlogov sta bila sprejeta dva, poleg že omenjenega še spremembe zakona o odvetništvu. Potem ko je odvetniška zbornica podražila vpisnino za kar 260 odstotkov, z 2500 na 9000 evrov, je NSi z zakonom dosegla, da sedaj nad vpisnino bedi vlada.
Opozicijska Združena levica se je doslej kot samostojni predlagatelj pojavila šestnajstkrat; najbolj odmevna je bila vložitev sprememb zakona o zakonski zvezi. Te bi pravice heteroseksualnih in homoseksualnih parov povsem izenačile. Če je koaliciji po precejšnjih mukah zakon le uspelo podpreti, pa tega niso zmogli volilci na referendumu. S 63 odstotki so ga zavrnili. Poleg tega zakona je ZL skozi parlamentarni postopek spravila še dva (spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in kazenskega zakonika; s slednjimi so kot kaznivo dejanje opredelili vse oblike mučenja živali). ZL je bila tudi avtorica predloga zakona o enkratnem odpisu dolgov. Državni zbor ga je julija lani zavrnil, že v razpravi pa je ministrica za delo Anja Kopač Mrak obljubila svoj predlog. Skoraj identično besedilo je bilo sprejeto že mesec dni pozneje.
Tanko vodi pred Möderndorferjem
Podobno usodo bo očitno doživela predlagana dopolnitev zakona o inšpekciji dela. Po pobudi ZL bi moral delodajalec prekarnega delavca, pri katerem delovna inšpekcija ugotovi, da opravlja delo z vsemi značilnostmi rednega delovnega razmerja, zaposliti. Predlog ZL so poslanci maja letos zavrnili, prejšnji teden pa so na ministrstvu za delo napovedali pripravo zakonodajnih sprememb, »s katerimi bi preprečili zlorabljanje prekarnih delavcev«.
Pod zakonskimi predlogi, ki so jih vložili poslanci, se kot prvopodpisani največkrat pojavlja vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko (štiridesetkrat). Sledi mu Jani Möderndorfer z 22 podpisi. Večino jih je prispeval kot poslanec opozicijske ZaAB, nekaj kot samostojni poslanec, kot član SMC pa se v tej vlogi ne pojavlja več. S predlogi, povezanimi z osamosvajanjem Slovenske turistične organizacije in z zakonom o partnerski zvezi, je bil Möderndorfer uspešen. Ta teden pa naj bi parlamentarna odbora opravila razpravo o »njegovem« paketu volilne zakonodaje, s katerim bi pravnomočno obsojenim omejili pravico do kandidature za najvišje položaje ter opredelili možnost odpoklica župana.
Meta Roglič, Anja Hreščak
Število predlaganih in sprejetih zakonov v mandatu Mira Cerarja
poslanske skupine, raziskovalni oddelek državnega zbora
PODATKI
2014
2015
POSLANCI
8
1
število
sprejetih
zakonov
število
predlaganih
zakonov
VLADA
137
21
DRŽAVNI SVET
VOLILCI
1
SKUPAJ
22
146
Število sprejetih zakonov v prejšnjih mandatih
DRŽAVNI SVET
POSLANCI
VLADA
VOLILCI
2008−2011
2011−2014
39
2
1
22
Skupaj
Skupaj
345
468
427
322
Opomba: V obdobju 2008–2011 je državo vodila Pahorjeva vlada, v obdobju 2011–2014 pa druga Janševa vlada in vlada Alenke Bratušek.
Predlagani zakoni po predlagateljih v tem mandatu
SMC
SDS
NSI
ZL
STRANKE
KOALICIJE
ZAAB
VLADA
Opomba 1: Zakone, ki so jih samostojno predlagali poslanci določene poslanske skupine, smo šteli v vsoto vseh zakonov tiste poslanske skupine.
Opomba 2: Zakone, ki jih je vložilo več poslanskih skupin skupaj, smo pripisali tisti, v katero sodi prvopodpisani poslanec.
