Ekonomsko-socialni svet (ESS) je včeraj podprl predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim bo vlada po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc po mnogih letih enovito uredila podeljevanje koncesij in dovoljenj za delo v zdravstveni dejavnosti. Novela med drugim podaljšuje čas trajanja koncesij na 30 let z možnostjo podaljšanja še za 15 let.

Sindikati: Koncesije so predolge

Čeprav so se socialni partnerji s predlaganimi spremembami večinoma strinjali, pa pri tem ni manjkalo tudi pripomb. Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je po seji ESS opozoril, da je 30-letna koncesija predolga, saj bo to pomenilo, da bi zdravnik koncesijo lahko obdržal vso delovno dobo. Medtem ko Štrukelj ocenjuje, da je ministrica pri podaljšanju koncesijskega obdobja podlegla lobijem, pa naj bi se po pojasnilih ministrstva tako odločili zato, da bi se investicije koncesionarjev v prostor in opremo uspele povrniti.

Sindikati so izpostavili tudi problem normativov in plačevanja osebja, ki bo delalo za koncesionarje. Skrbi jih namreč, da ne bi koncesionarji s slabšim plačevanjem svojega osebja oziroma manjšim številom zaposlenih ogrožali kakovosti in spodbujali nelojalne konkurence. Na te pripombe je ministrica sindikatom zagotovila, da bodo pri popravkih zakonskih sprememb koncesionarje zavezali k izpolnjevanju kolektivne pogodbe.

Na pobudo predsednice Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelke Mlakar je Štrukelj v razpravi opozoril tudi na problem programov srednjih zdravstvenih šol, iz katerih prihajajo srednje medicinske sestre, ki za enako delo prejemajo precej nižje plačilo od diplomiranih medicinskih sester. Šolsko ministrstvo namreč kljub zahtevi ministrice za zdravje, da pripravi spremembe programov, tega za letošnje leto še ni storilo.

Bonitete svojcem umrlih bi urejali celovito

Potencialno ustavno spornih bonitet svojcem zdravstvenih delavcev, ki umrejo pri delu, in med drugim vključujejo prednost pri zaposlitvi, pri vpisih v vrtec in štipendijah (o tem smo pisali v včerajšnjem Dnevniku), se socialni partnerji skorajda niso dotaknili. Ministrica pa je po seji pojasnila, da bo takšna ureditev, ki je predlagana podobno kot za policiste, zapisana v prehodne določbe, dokler se v enotnem zakonu ne uredi status za vse javne uslužbence.

Bolj celovite rešitve si želi tudi Jelka Mlakar. »Korektno bi bilo, da bi bila ta pravica dana vsem, ki opravljajo nevarno delo, med drugim tudi novinarjem, ali tistim zaposlenim, ki so denimo izpostavljeni sevanju,« meni Mlakarjeva.

Po besedah zdravstvene ministrice bodo čistopis zakonskih sprememb pripravili čez konec tedna, vlada pa naj bi ga predvidoma obravnavala 13. oktobra.

Komentara 18