Nelegalno postavljen center za begunce v Dobovi na območju nekdanje Livarne naj se v šestih mesecih odstrani. Do takrat, če bo treba, naj se ta vzpostavi na za to možnem legalnem zemljišču, denimo ob Policijski postaji Brežice, kjer je nekoč že stal. To je glavno sporočilo sredinega izrednega sestanka sveta Krajevne skupnosti (KS) Dobova.

Svet KS pod vodstvom Mihaela Boraniča v dopisu, ki so ga med drugim posredovali tudi ministrstvu za notranje zadeve ter Upravi za zaščito in reševanje, predlaga, da se v prehodnem obdobju šestih mesecev do zaprtja centra, če bo nujno potrebno, tam za 72 ur oziroma dokler traja postopek registracije nameščajo le begunci, ki so mejo nelegalno prestopili na območju brežiške občine. Državo tudi pozivajo, naj izpolni obljube o sanaciji cest, poškodovanih v begunski krizi, plačilu odškodnin, zamenjavi oken na objektih v Ulici 15. aprila, izvedbi hidrantnega omrežja v tej ulici ter v Ulici Marka Šavriča, nujno je treba tudi očistiti okolico zbirnega centra.

Šotore prerašča rastlinje

»Tam še vedno stoji šest ali sedem šotorov, ki jih že prerašča okoliško rastlinje, drevje, tudi ambrozija,« pravi tajnik KS Dobova Branko Proselc. Krajani ob tem nasprotujejo kakršnim koli obnovitvenim posegom v centru, kot so asfaltiranje, priključevanje na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. »Če bodo center potrebovali, naj ga uredijo tam, kjer je to dopustno, sedanji namreč stoji na kmetijskem zemljišču. Če ga ne potrebujejo, naj ga odstranijo,« dodaja Proselc.

Na ministrstvu za notranje zadeve se včeraj na zahteve KS Dobova uradno niso želeli odzvati. »Dokler pogovori niso končani, zadeve ne moremo komentirati,« so nam sporočili. V pogovoru z enim od humanitarnih delavcev, ki dobro pozna problematiko v Dobovi, smo izvedeli, da je higienska in infrastrukturna obnova centra v Dobovi res nujna. O tem, kje bi bilo najbolje postaviti bodoči namestitveni center – na istem mestu v Dobovi ali kje drugje na območju Brežic in Krškega – pa so mnenja različna. »Vse je odvisno od organiziranja krajših prevozov na območju,« pravi naš sogovornik, ki zaradi občutljivosti tematike ni želel biti imenovan.

Po naših podatkih so poleg Dobove centri, ki bi sprejemali morebitno novo večje število migrantov, načrtovani v Šentilju in Lendavi, kjer so bili že doslej, ter po novem še v Črnomlju in Ilirski Bistrici. Po potrebi bi en center postavili še nekje v notranjosti države. Tej zadnji možnosti se želi MNZ izogniti, saj bi bilo potem prevozov več, zlasti za tiste migrante, ki jih namerava Slovenija vračati na Hrvaško. To bo po naših podatkih skušal MNZ storiti z večino prišlekov.