Ko je generacija šolarjev, ki zdaj hodi v zadnji, deveti razred osnovne šole, prvič prestopila šolski prag, se je pisalo leto 2008. To pa je hkrati tudi leto, v katero sega zadnja zmaga nogometašev Hajduka na gostovanju pri Dinamu. Zgodilo se je v tem obdobju leta, 21. septembra 2008, torej pred več kot osmimi leti, ko je Hajduk zmagal z 2:0. Ali z drugimi besedami – preteklo je skorajda celotno obdobje osnovnega šolanja generacije otrok, od učenja seštevanja do reševanja zapletenih matematičnih operacij, odkar so Splitčani nazadnje zmagali v Zagrebu.

In če se gremo še sami malo matematike, tiste osnovne, pridemo do podatka, da so v omenjenem obdobju v vseh domačih tekmovanjih gostitelji zmagali dvanajstkrat in se je pet tekem končalo brez zmagovalca, medtem ko se seštevek doseženih golov pri Dinamu ustavi pri številki 39, pri Hajduku pa pri klavrnih osmih. Tako bo vsaj za vselej ostalo zapisano v zgodovinskih podatkih, v realnosti pa se je Hajdukova mreža zatresla manjkrat – dve tekmi, obe leta 2014, sta se namreč »končali« za zeleno mizo z izidom 3:0 za Dinamo. Kar pa seveda ne spremeni celotne slike in dejstva, da je Hajduk na Maksimiru že nekaj let nebogljen kot le malokdo drug.

A če kdaj, potem so Splitčani zdaj prepričani, da lahko prekinejo črno serijo. Dinamo je namreč v krizi, ki se je z evropskega prizorišča po dolgem času preselila še na domače. V prvenstvu so tako šele na tretjem mestu, štiri točke za vodilno Rijeko Matjaža Keka in točko za drugim Osijekom, medtem ko jim za vrat z dvema točkama zaostanka že diha tudi četrti Hajduk, ki bi se torej s tako pričakovano zmago prav tako zavihtel pred njih. V precej kočljivem položaju se je tako znašel tudi novi Dinamov trener Ivajlo Petev, čigar debi je po eni strani idealna priložnost za izplavanje iz krize (zmage v derbiju v marsikaterem pogledu pač ne gre enačiti z drugimi), po drugi pa bi jo morebiten spodrsljaj iz istega razloga še bolj poglobil. »Čaka nas veliko dela, a sem prepričan, da bomo kmalu gledali Dinamo, kakršnega si vsi skupaj želimo gledati. O težavah ne želim govoriti konkretneje, saj to ne bi bilo korektno do mojih predhodnikov, imam pa svojo vizijo igre in prepričan sem, da boste z novim Dinamom zadovoljni vsi,« od optimizma prekipeva 41-letnik, sicer šele četrti tuji trener Dinama od leta 1945 in sploh prvi Bolgar v kakršni koli vlogi v 105-letni zgodovini kluba in njegovih predhodnikov.

Pri igralcih Hajduka je medtem vse skupaj bolj mirno, kot da jim omenjena negativna statistika in tudi visok poraz na prvi letošnji tekmi (0:4) ne prideta do živega. Na gostovanju jih bo bodrilo tudi vsaj okrog 3000 navijačev, med drugim jih bo 500 prišlo tudi s tako imenovanim belim vlakom iz Splita, o dobrem vzdušju v moštvu slovenskega trenerja Marijana Pušnika, ki je ob zmagah na zadnjih dveh tekmah zabilo kar 10 golov, pa priča tudi to, da se je celoten štab med tednom za sprostitev podal na partijo paintballa. »Kljub trenutni krizi je Dinamo zame še naprej prvi favorit prvenstva, a v Zagreb gremo po zmago. Ne po remi! Zato bomo igrali napadalno, pa naj se enkrat oni ukvarjajo s tem, kako nas bodo ustavili,« napoveduje Pušnik.