Deželno kazensko sodišče v Gradcu je znova pokazalo, kaj pomeni soditi hitro in učinkovito. Čeprav je bilo na sporedu več kot 130 prič, med drugim tudi trije psihiatrični izvedenci, je predsedujoči sodnik Andreas Rom potreboval zgolj osem razpravnih dni, da je proces leta speljal do sodbe.
Sprva je bila razglasitev sodbe predvidena za včeraj, a so si bili porotniki enotni že v četrtek zvečer. Po komaj dvournem posvetovanju so soglasno sklenili, da ne bodo upoštevali dveh psihiatričnih mnenj, po katerih naj bi bil Alen Rizvanović neprišteven v času morilske vožnje skozi središče Gradca. Zaradi treh zagrešenih umorov in 108. poskusov umora so v Bihaću rojenega Avstrijca obsodili na dosmrtno zaporno kazen. Sodba ni pravnomočna. Kazen bo Rizvanović prestajal na oddelku za forenzično psihiatrijo, če pa bi se nekoč izkazalo, da je njegova duševna bolezen izzvenela, ga bodo premestili v zaporno celico.
Kot je znano, tožilstvo ni predlagalo obsodilne sodbe, temveč zgolj izrek sklepa o napotitvi Rizvanovića na zdravljenje in namestitev v ustanovi za duševno bolne storilce kaznivih dejanj. Odločitev je tožilstvo sprejelo na podlagi izvedenskih mnenj. Po tem ko je dobilo dve nasprotujoči si mnenji, je pridobilo še tretjega. Nemški forenzični psihiater Jürgen Müllerj je ocenil, da je bil 27-letni obtoženi tistega sobotnega poldneva neprišteven, um naj bi mu povsem zameglila neozdravljiva oblika shizofrenije.
Osem porotnikov laikov pa se je postavilo nad mnenje nemškega strokovnjaka. Bolj jih je prepričal graški izvedenec Manfred Walzl, ki je trdil, da se je Rizvanović v času dirkanja skozi graško peš cono zavedal posledic svojih ravnanj. Ključna je bila tudi izpoved psihologinje Anite Raiger, ki je pri Rizvanoviću zaznala psihopatsko osebnostno motnjo, ne pa tudi znakov shizofrenije. Raigerjeva je prepričana, da se je storilec tistega dne hotel maščevati graški družbi, ker je bila po njegovem mnenju odgovorna za njegovo spodletelo življenje.
Tožilski namigi porotnikom
Velja tudi omeniti, da sta državna tožilca Rudolf Fauler in Hansjörg Bacher v svojih sklepnih besedah večkrat opozorila porotnike, da mnenje izvedencev zanje ni zavezujoče. »Lahko se odločite po vašem občutku,« jim je dejal Fauler. »Ne morete sprejeti napačne odločitve,« je porotnike podučil Bacher, »vse so podkrepili profesorji.« Vsi trije izvedenci so se strinjali, da je Rizvanović zelo nevaren in bi utegnil na prostosti ponovno zagrešiti kaznivo dejanje.
Več kot sto prič je na sodišču opisovalo dramo, ki se je odvijala 20. junija lani. Kako je Rizvanović načrtno usmerjal svoj terenski avto v pešce in kolesarje. Za številne priče in oškodovance je bilo nerazumljivo, kako je obdolženi lahko do smrti povozil štiriletnega otroka, ko pa je tudi on oče majhnima otrokoma.
Poleg tega dečka Rizvanovićevega psihopatskega dirkanja skozi središče štajerske prestolnice nista preživela še 53-letna ženska in 28-letni moški. Poškodoval je 50 oseb, 59 pa jih je utrpelo duševne bolečine zaradi strahu in šoka, ker so si morali s skokom stran rešiti življenje.
Obtoženi je dejanja obžaloval, a vztrajal, da ni kriv. »Nikogar nisem nameraval ubiti, bil sem na begu,« se je izgovarjal. »Jaz sem bil tukaj žrtev.« Med procesom se je večkrat pokazalo, da Rizvanović ni zmožen empatije, večinoma se je smilil samemu sebi in tožil nad bolečinami v hrbtenici. Med izrekom sodbe ni pokazal čustev. Obtoženega, ki se je vseh narokov udeležil oblečen v isto belo obleko in obut v bele čevlje, je na koncu zanimalo zgolj to, ali bo smel ostati v Gradcu. Njegova zagovornica Liana Hirschbrich je napovedala pritožbo. Ali se bo pritožilo tudi tožilstvo, še ni znano.
