Več kot šestdeset krajanov je prišlo v prostore krajevne skupnosti Zlato polje v Kranju in na zboru odločno zavrnilo umestitev avtobusne postaje v njihovo krajevno skupnost. Pri tem so bili kritični tudi do vloge predsednika sveta KS Marka Petrića, odločno pa jih je podprl tudi znani slovenski arhitekt Janez Lajovic, ki je že javno izrazil dvome o načrtih kranjskega župana Boštjana Trilarja za novo avtobusno postajo.

Tudi tokrat je Lajovic poudaril, da gre po njegovem mnenju tudi za strokovno sporno lokacijo, ki bo močno obremenila okolje, kjer so šole, porodnišnica, zdravstveni dom in seveda stanovalci v blokih. Petriću je svetoval, naj zaradi podpore novi lokaciji avtobusne postaje odstopi.

»Za moje otroke gre in za vse otroke nasploh! Povejte mi samo, kje podpišem, da sem proti tej postaji. Nočemo še njim uničiti okolja!« je bila odločna krajanka Nataša Sever. »Gre tudi za otroke s posebnimi potrebami v bližnji šoli in za njihove pravice,« je dodala Helena Nada Lampret. Da bi zavarovali otroke, bo po do zdaj znanih načrtih med šolo in avtobusnim terminalom zrasel okoli 100 metrov dolg zid. Prisotne je razburil tudi predsednik sveta KS Marko Petrić, od katerega so terjali, da se izreče, ali je proti terminalu ali ne: »Postajo Kranj potrebuje, a nikdar nisem trdil, da je lahko samo na tej lokaciji!« Odločno umeščanju terminala med ustanove in bloke nasprotuje tudi kranjski arhitekt Ciril Oblak. Predstavniki civilne pobude so dobili od zbora krajanov mandat, da nadaljujejo boj proti avtobusni postaji, ki jo je na tem mestu predlagal že nekdanji župan Mohor Bogataj, sprejeti so bili tudi ustrezni prostorski akti. Na zboru je bil tudi krajan Zlatega polja in mestni svetnik Več za Kranj Gorazd Copek, ki pa ni razpravljal, čeprav so ga sokrajani glasno pozivali, naj kaj pove.

Odprto pismo svetnikom

Argumente za postajo na Zlatem polju je večkrat že predstavil tudi župan Kranja Boštjan Trilar in izrazil prepričanje, da je to najboljša od možnih lokacij. Mestni svet se sicer še ni dokončno opredelil za gradnjo postaje in poslovnega dela, za kar iščejo tudi promotorje v sklopu javno-zasebnega partnerstva. Krajani Zlatega polja pa so vsem svetnikom poslali odprto pismo, v katerem poudarjajo, da nasprotujejo le avtobusnemu terminalu, ne pa tudi poslovnemu delu projekta, ki je umeščen ob Bleiweisovo cesto. Trdijo, da bo avtobusni promet povečan za skoraj petino, na razdalji 200 metrov bodo tri križišča s semaforji, kar bo povzročilo prometni kolaps. Opozarjajo na okolju in človeku nevarne obremenitve s hrupom in emisijami v zraku. Ker so se zaradi vloge predsednika sveta pojavile napačne informacije o strinjanju krajanov s projektom, predstavniki civilne pobude trdijo, da Petrić deluje v nasprotju z interesi prizadetih občanov, kar pa je sam na seji zavrnil. Krajani so odločno zavrnili tudi predviden predlog ureditve mirujočega prometa.

V preteklosti je bila ocenjena vrednost nove postaje 34 milijonov evrov. Proti koncu leta pa bo jasno, ali obstajajo sovlagatelji z zasebnim kapitalom, ki bi vstopili v projekt, o katerem bo mestni svet dokončno šele odločil. Brane Obrulek iz skupine nezadovoljnih krajanov pa je že opozoril, da ne bodo odnehali, ker se borijo za svoje življenjsko okolje.