Glavni zvezdi tedna sta Janez Janša in Igor Bavčar. Tako kot sta bila takrat. Prvi v vlogi zloglasne četverice, priprte na Roški, drugi kot gonilo odbora za varstvo človekovih pravic. Danes bi morda le obrnila vlogi. Janša bi branil Igorja. Logično, saj so ga ta teden vsi po krivem napadli in trpali v zapor. In to zaradi enega bednega nekajsekundnega posnetka s telefona. Če je bil takrat znameniti citat »Janša pojeo čuftu«, se danes kratek citat glasi »Bavčar igra košarko«. V vlogi skrite kamere vidimo Igorja, kako skoči pod košem in poda žogo v kontro. Kaj je tukaj tako spornega, groznega, nevzdržnega? Saj vsi vemo, da Igor rad igra košarko. Tako kot Janez nogomet. Fino za telo in dušo. Zaplet tiči le v tem, da se zaradi slabosti svojega srca Igor ni mogel zglasiti v zaporu, kjer bi prestajal izrečeno kazen.
Na laž je bila postavljena naša predstava, kako Igor nemočen nekje leži in se bori za vsako sekundo življenja. Zraven pa aparature, ki ga spremljajo, in bolniška sestra, ki mu je ves čas na voljo. Problem je točno v tem, da nam je Igor zmešal predstave. Našo podobo o nemoči in grozi zahrbtne bolezni. Saj je povsem jasno, da Igor ne blefira. Da si nič ne izmišljuje. Saj je sam dobro rekel, da bi šel raje zdrav v zapor kot bolan na operacijo. In kako bi osamosvojitelj, pravi hrust med politiki, neprekosljiv retorik in šef odbora za človekove pravice, na tak beden način izigraval zakon. To ni v njegovem stilu.
Ob spoznanju, da so bile naše predstave napačne, skratka da Igor veselo skače po igrišču in nabija košarko, smo preslišali genialno izjavo njegove zdravnice, zavetnice in rešiteljice Metke Zorc. Ta nam je sporočila približno naslednje: očitno smo v našem centru genialni, ker vse naše operacije tako dobro uspejo, da naši bolniki brez težav skačejo po igrišču.
Uauuuu. To je drža. Nič jamranja. Nič branjenja. Čisti ponos in resnica.
Edina televizija v službi resnice pa se je ta teden razveselila drugega junaka. Janez Janša je napovedal interpelacijo celotne vlade. To je povzel v malo daljšem monologu, ki ga zdaj ta televizija vrti noč in dan. Če vas daje nespečnost, ga lahko spremljate tudi ob treh zjutraj. Janez interpelira tisto vlado, ki Igorja pošilja v zapor. Logično, da Igor kljub skakanju po igrišču tja ne bo odšel. Kako pa lahko gre nekam, če ga tja pošilja oblast, ki je zmagala na nepoštenih volitvah. Oblast, ki je po besedah Janeza najslabša v vsej zgodovini. Brez hrbtenice, totalno šibka in zato jo lahko okoli prsta ovijejo vsi lobisti od znotraj in od zunaj. Tukaj jo zvijajo vsi udbomafijsko-komunistični tajkuni, zunaj vsi finančni centri moči, Merklova in Putin. Logično, da to, da Slovenija vsaj malo postaja normalna država, ne šteje. Nič ne štejejo številke, bonitete in ocene drugih. Po Janezu mi ne moremo biti normalni, dokler bo živ zadnji komunist.
Komunizem pa živi še naprej v naših glavah. Posebej v glavah TV-novinarjev in voditeljev. Ti so še vedno prepričani, da bi morali vsi imeti enake plače. Vsaka plača, ki je višja od njihove, je nepravična, nezaslužena in obsojanja vredna. Vprašanje plač je pri nas nekaj najbolj smešnega in tragičnega obenem. Ni opravičila za nikogar v javnem sektorju, za nikogar v bančnem sektorju in nikogar, ki nič ne naredi z rokami. Zato je bilo fino slišati guvernerja banke, ki je na vprašanje voditeljice Janje Koren, zakaj ima tako visoko plačo, odgovoril, da morda ona misli, da bi moral še sam plačati, da bi bil lahko guverner. Tudi avtorju tega zapisa je pred nekaj leti šef časopisne hiše odgovoril, da naj bom vesel, da lahko pišem za njegov časopis brezplačno. Mesta in funkcije so nagrade, ki jih je treba odplačati. V tem se samo zgledujemo po velikih. Po svetilnikih demokracije.
Na drugi strani luže namreč oba kandidata za predsednika veliko potrošita, da bi dobila službo v Beli hiši. Lahko bi se reklo, da si kupujeta delovno mesto. Za začetek pa sta si kupila mesto v prvem televizijskem dvoboju. Če je Hillary Clinton delovala umirjeno, pustila, da Donald Trump skače na vsako njeno trditev in nasploh igra mača, je Trump še enkrat dokazal, da verjame, kako je vse skupaj navaden resničnostni šov. Po dvoboju, ki so ga vsi ocenili kot njegov poraz, je izdal krivca za slabo predstavo. Dejal je, da so mu podtaknili pokvarjen mikrofon. To pa je blizu izjavi naše Marije iz Maribora, ki je v eni preteklih sezon oddaj Slovenija ima talent hotela žirijo prepričati, da zna igrati na inštrumente, ki jih ni imela še nikoli v rokah. Tako so ji prinesli oboo in Marija ni iz nje spravila niti enega zvoka. Po izločitvi je skrušeno dejala: V življenju nimam sreče. V roke so mi dali pokvarjen inštrument…