Ko smo v avtomobilu, skorajda vedno poslušamo radio. Dve, največ tri postaje, za katere smo prepričani, da predvajajo slušljivo glasbo. Bilo je 25. junija letos, ko smo slišali znan glas. Z razlogom: bila je sedma obletnica njegove smrti. Michaela Jacksona smo poslušali vse od njegovih začetkov v 80. letih, album Thriller pa s 65 milijoni kopij še danes velja za najbolje prodajani album vseh časov.
Toda pesem, ki so jo vrteli, ni spadala med njegove uspešnice, njen slog pa je bil kljub temu prepoznavno njegov – D.S. Zanimivo, da smo tiste dni kilometre nabirali z avtomobilom, ki ima vsaj po imenu s pokojnim glasbenikom veliko skupnega – DS4. Zgolj naključje? Najverjetneje, saj neposredne povezave intenzivnemu premisleku navkljub nismo našli. A štirikolesnik je na nas vendarle naredil vtis. Ne sicer takšnega kot M. J., ki je zaznamoval dobršen del našega življenja...
DS je z leti postala samostojna znamka pod okriljem PSA in njeni lastniki so najbolj zadovoljni, ko zapišemo, da gre za luksuzno znamko znotraj koncerna. Da bi potrdili željo teh avtomobilov biti nekaj posebnega, pa ni dovolj zgolj opazovati zunanjost, temveč se je treba usesti za volanski obroč in narediti nekaj testnih kilometrov. Na ta način vse skupaj dobi smisel. In v našem primeru, ko smo vozili različico s priponko crossback, ni bilo nič drugače. DS4 je sicer tipičen predstavnik nižjega srednjega razreda, ki mu zaradi prevlade na trgu pogosto pravimo kar golfov razred. Crossback pa želi predvsem izstopati, kar mu na prvi pogled dobro uspeva tudi po zaslugi črno obarvanih strešnih nosilcev, zunanjih ogledal in platišč. Sploh v kombinaciji z oranžno karoserijo. Deluje nekoliko višji in to tudi dejansko je, čeprav v njem ni prav nič terenskega, le oddaljenost od tal je v prid udobju in preglednosti večja za tri centimetre. Zato ne bodite razočarani, ker je pogon vselej speljan na prednji kolesi in štirikolesnega tudi za doplačilo ne ponujajo. Vprašanje, zakaj imeti crossbacka namesto običajnega DS4, pa ponuja enostaven odgovor – je pač šminker, tisti, ki ga bo hotel imeti, pa bo zato pripravljen plačati nekoliko več ali dobrih 29 tisočakov v našem primeru. Pa jih je vreden?
Ni ravno prostoren. Sploh ne na zadnji klopi, kjer so centimetri za kolena skopo odmerjeni, in pa v prtljažniku, ki je s 385 litri zgolj povprečen. Tudi pogonski agregat ni izstopajoč, je pa res, da se dizlu z močjo 120 konjev 6-stopenjski samodejni menjalnik dobro poda. V prid udobju pač. In prav udobje je tisto, ki naj bi bilo avtomobilov velik adut. Zato ne bodite presenečeni nad usnjenimi sedeži z masažno funkcijo, navigacijo, brezžično internetno povezavo, kamero za vzvratno vožnjo in 18-palčnimi aluminijastimi platišči. Nas je pa skorajda vrglo na zadnjico, ker prav nič od naštetega ni del serijske opreme, pa bi se spodobilo, da bi bilo. Oprema so chic tako kljub popolni varnosti in udobju ne ponuja več kot konkurenti, visoke cene pa zgolj cukrčka, kot sta hvalevredni prostoročni vstop in zagon vozila ter ogromno vetrobransko panoramsko steklo, ki v notranjosti daje občutek večjega avtomobila, ne opravičujeta.
Tudi zato se zdi, da DS4 crossback gneče pred svojimi vrati ne bo dočakal. Razvojnikom pa svetujemo, da ga v novi generaciji naredijo še nekoliko bolj drugačnega. Bi pa prav radi spoznali veleumneža, ki je oblikoval volan. Če bi ga prestavili v »šleperja«, tovornjakarji sploh ne bi opazili razlike, tako zajeten je namreč. Sploh v nežnih ženskih ročicah pa deluje podobno, kot bi seksapilna Vanessa Mae v roke namesto violine prijela čelo.