Namesto da bi nehal brati in vsaj živcem privoščil malo miru, razprem naslednji časopis. Piše takole: solastnik firme in predsednik uprave dve leti plačeval zaposlene manj od z zakonom zapovedane minimalne plače. Ljudi, ki so garali kot črna živina, je obravnaval kot sužnje, njih in njihove družine oropal osnovnega človeškega dostojanstva, potem ko je firmi začelo iti slabše, pa pobral šila in kopita, zraven pa še 20 milijončkov odpravnine kot nagrado za uspešno delo in zalogo za hude čase. In šel novim poslovnim izzivom naproti. Najbrž vas je popadla podobna sveta jeza kot mene in bi najraje zakonodajni, izvršilni in sodni veji oblasti, ki pravijo, da je vse to legalno in legitimno, odvzeli opravilno sposobnost in jih poslali na zdravljenje, saj veste, kam.
Kot da to ne bi bilo dovolj, najdem članek o tem, da so v domovih za ostarele obroki vse manjši, stroški za čistočo oskrbovancev skrčeni na minimum, osebja je vse manj, cena bivanja pa vse bolj nedosegljiva. Željan kakšne dobre vesti obrnem stran in najdem poročilo, da je v vsaki sedmi pekarni in lokalu s hitro prehrano higienski minimum na psu in da so morali za en dan ustaviti poslovanje. Najbrž zato, da si v tem času zaposleni operejo roke in pometejo ščurke. Potem pa veselo na delo.
Pa dobro, v kakšni državi živimo? Kaj dela vlada, ki jo plačujemo iz davkoplačevalskega denarja, bi s trepetajočim in obtožujočim glasom rekla mlada novinarka komercialne televizije, stoječ ob polnoči pred vladnim poslopjem, v katerem, ne boste verjeli, vlada popoln mrak, čeprav bi ob tako alarmantnem stanju v družbi in državi morale goreti vse luči.
V srednjih šolah odpuščajo učitelje, šole nimajo denarja za kritje osnovnih stroškov, znanje šolarjev je po mednarodnih standardih vse bolj kilavo, prehitevajo nas učenci iz zadnje kitajske vasi, do dobrega znanja bodo kmalu lahko prišli zgolj tisti iz bogatih družin, ki si bodo lahko privoščili zasebne šole in univerze. Ko to preberem, mi pade mrak na oči in padem v primež brezupa. Mogoče pa je v zunanji politiki kaj lepšega in pomirjujočega, pomislim in obrnem novo stran. Tam pa: rojstvo nove veje islamskih skrajnežev in s tem nastanek Islamske države ter posledično začetek nove vojne in milijonsko reko beguncev je povzročila tudi naša vlada, ko je blagoslovila ameriško uničenje Sadamovega Iraka na podlagi izmišljenih dokazov o iraškem orožju za množično uničevanje.
V trenutku, ko sem že mislil kupiti enosmerno vozovnico proti koncu galaksije, pa sem doživel veliko olajšanje. Vse zgoraj naštete grozote so namreč popisane v britanskih časopisih in se nanašajo izključno na Veliko Britanijo. Niti pomisliti ne smem, kako je Britancem živeti v takšni državi. Dragi bralci, vsaka podobnost z razmerami v Sloveniji ne more biti niti naključna, vlečenje vzporednic med državama pa je lahko zgolj plod hudobije in pokvarjene domišljije.