Izseljevanje prebivalcev iz slovenskega etničnega prostora ima večstoletno tradicijo. Oznake izseljenskih tokov, ki jih raziskovalci pripenjamo osebam, ki so se v določenem obdobju odločile za selitev v tujino, temeljijo na splošnih značilnostih in motivih posameznikov, ki so pripeljali do odločitve za izselitev. Med slovenskimi izseljenci so v posameznih obdobjih 20. stoletja prevladovale različne skupine motivov – glavne ste povzeli v vašem vprašanju – seveda pa gre pri označevanju teh tokov tudi za posploševanje. Vsak človek je zgodba zase in ima svoje notranje vzgibe in vzroke, ki vplivajo na odločitev za selitev. Če se osredotočimo na Slovence, ki se v zadnjem desetletju selijo v tujino, bi njihove motive le stežka zreducirali na en pridevnik, ki bi povzel raznotere dejavnike. Dejstvo je, da se v tem obdobju izseljujejo relativno mladi in izobraženi prebivalci, ki se v tujino selijo zaradi ekonomskih, partnerskih, svetovnonazorskih, kariernih in drugih razlogov. In čeprav je konotacija teh tokov z vidika razvoja Slovenije pogosto predstavljena negativno, ne smemo pozabiti, da selitve potekajo v obeh smereh in da se državljani drugih držav zaradi podobnih razlogov odločajo za selitev v Slovenijo.
Pod drobnogled ste vzeli obiskovanje Slovenije s strani slovenskih izseljencev in njihovih potomcev, ki so zdaj doma v Avstraliji. Zakaj prav Avstralijo?Slovenska skupnost v Avstraliji je ena mlajših izseljenskih skupnosti, saj se je glavnina priseljencev tja naselila po drugi svetovni vojni. Zgodbe teh ljudi so se me resnično dotaknile in me pritegnile k raziskovanju, saj so prve generacije morale prestati fizično in mentalno zahtevne preizkušnje, da so se sploh lahko naselile na to oddaljeno celino. Enako zanimiv je bil proces njihove socializacije in integracije v podnebno, biotsko, kulturno in socialno povsem drugačnem okolju, kakršnega so bili vajeni doma. Prijetno sem bil presenečen nad njihovo odprtostjo in gostoljubnostjo. Tako sem se že ob prvem obisku zavezal, da spoznanja, ki jih bom zbral med raziskovanjem te skupnosti, objavim v monografiji, ki bo med drugim trajno obeležila njihove zgodovinske prelomnice in organizacijske dosežke, hkrati pa bo skromna zahvala vsem, ki so mi odprli vrata svojih domov.
Kako pa avstralski Slovenci vidijo svojo rodno grudo? Ena od izjav vaših intervjuvancev se glasi takole: »Slovenija ima veliko naravnih lepot. Le premalo se zna predstaviti svetu.«Poznavanje Slovenije je kljub trudu nekaterih organizacij in izdatnim finančnim sredstvom zunaj Evrope precej omejeno. Glede na izkušnje, pridobljene z raziskovalnim delom med izseljenci, se zdi, da država in njene organizacije zamujajo znaten promocijski potencial, s tem ko ne vzpostavijo intenzivnejšega sodelovanja z izseljenskimi organizacijami po svetu. Le kdo drug bi lahko bil boljši promotor Slovenije v oddaljenih državah, če ne prav izseljenci, ki jih z nekdanjo domovino povezuje močan emotivni element – družinska in etnična dediščina. Poleg tega so izseljenci in njihovi potomci tudi pogosti obiskovalci Slovenije, kar zagotovo predstavlja dodaten razlog, da bi veljalo v njihovih državah okrepiti promocijo in jim ponuditi tematsko usmerjene turistične itinerarje, kjer bi bil poudarek na predstavitvi geografskih, etnoloških, kulinaričnih, jezikoslovnih in drugih posebnosti države njihovih prednikov.
Kaj ste ugotovili? Zakaj se slovenski izseljenci in njihovi potomci vračajo v Slovenijo?Poleg že predstavljenih dejavnikov imajo avstralski Slovenci še relativno dobro razvite vezi s sorodniki v Sloveniji, ki jih tudi bolj ali manj redno vzdržujejo. Drugo in tretjo generacijo so s slovensko etnično dediščino seznanili (stari) starši v obdobju odraščanja, zato si po zagotovitvi materialnega blagostanja in osnovanju družine želita seznanitve z deželo, o kateri sta toliko poslušali v mladosti. Dodaten motiv je tudi osvežitev znanja slovenskega jezika, ki je pri teh generacijah izginilo relativno hitro. Izseljenci in njihovi potomci se tako med bivanjem v Sloveniji vedno pogosteje udeležijo tudi poletnih šol slovenskega jezika.
Koliko časa pa ostanejo »doma«?Ena glavnih specifik je izrazito daljša povprečna doba bivanja v primerjavi s »klasičnimi« turisti. Ta v primeru izseljencev iz Avstralije v povprečju doseže 50 dni, kar je povezano tudi s tem, da ti obiskovalci del časa preživijo nastanjeni pri sorodnikih. Tako se glavni del njihove potrošnje ne navezuje na stroške z namestitvijo in v povprečju znaša polovico potrošnje običajnih tujih turistov v Sloveniji. Izpostavimo lahko tudi lastnost, da tovrsten turistični obisk deluje decentralistično, saj se večinoma izvaja na podeželskih območjih, iz katerih praviloma izvirajo izseljenci oziroma njihovi sorodniki. Poleg tega so ti obiski zaradi specifičnih in emocionalno intenzivnih motivov do neke mere neobčutljivi na globalna ekonomska nihanja.
Omenili ste tematsko usmerjene turistične itinerarje. Kakšna je pri nas turistična ponudba, namenjena slovenskim izseljencem?Razen redkih pobud, ki sta jih oblikovala ob državnih obletnicah Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Slovenska turistična organizacija, je takšna specializirana ponudba izrazito redka. Menim, da je za povečanje raznovrstnosti tovrstne ponudbe ključno dobro poznavanje izbrane izseljenske skupnosti, vključno z njenimi zgodovinskimi, demografskimi in ekonomskimi značilnostmi. Za nekatere skupine obiskovalcev so na primer pomembni sakralna dediščina, obisk slovenskih romarskih središč in udejstvovanje pri bogoslužju, drugi se želijo seznaniti s postopki za iskanje gradiv po arhivih ter matičnih in rojstnih knjigah, saj se ukvarjajo z genealogijo.
Presenečen sem bil, da so po izdaji knjige »Nazaj v domači kraj«, v kateri predstavljam izsledke raziskave, opravljene med izseljenci v Avstraliji, navezali stik z menoj trije zasebniki, ki želijo razvijati takšno turistično ponudbo. Zanimanje torej je. Je pa res, da so tovrstni turisti že bolj ali manj prisotni v Sloveniji, čeprav se v preteklosti v ta segment turizma ni vlagalo namenskih finančnih sredstev. Tako lahko predpostavljam, da bi imelo dolgoročnejše financiranje usmerjene promocije na receptivnih trgih, s katerih prihajajo izseljenski obiskovalci, širše pozitivne učinke na področju turizma.
