Nuklearno elektrarno Krško (NEK) bodo v soboto zjutraj izključili iz elektroenergetskega omrežja. Začenja se 30-dnevni remont po izjemno uspešnih 18 mesecih obratovanja od zadnjega remonta maja lani, je dejal predsednik uprave Stane Rožman. V tem času niso beležili niti enega varnostnega incidenta, samodejne zaustavitve ali podobne problematike. Remont bo poleg zaposlenih v NEK izvajalo okrog tisoč delavcev oziroma 60 zunanjih domačih in tujih pogodbenih podjetij. Vrednost remonta ocenjujejo na 20 milijonov evrov, znesek pa je vštet v ceno energije.
Poleg menjave goriva in rednih vzdrževalnih del bodo v NEK izvedli tudi 27 večjih tehnoloških pridobitev za povečanje zanesljivosti in varnosti obratovanja. Gre za varnostno nadgradnjo, prilagajanje obratovanju Hidroelektrarne Brežice in zamenjavo opreme za dodatno zagotavljanje stabilne proizvodnje NEK. Ob tem je Rožman ponovno izpostavil težave, ki jih imajo zaradi samega sistema javnega naročanja.
»Javna naročila vse bolj postajajo dejavnik, ki upočasnjuje tudi varnostno nadgradnjo. Že zdaj so zamude zaradi revizijskih postopkov, ki potekajo o povsem nepomembnih vprašanjih in nimajo nikakršne zveze z vsebino,« je pojasnil Rožman. Kot poudarja, sistem javnega naročanja ne upošteva specifike jedrske varnosti, ki torej ni kriterij pri javnem naročanju.
»Včasih je naša država bolj papeška od papeža«
Kot pravi Rožman, zakon o javnem naročanju omogoča vsakemu ponudniku, ki je kvalificiran ali pa tudi ne, da se prijavi za delo in da se pritoži. Poleg tega se odločanja o tehnično strokovnih zadevah skozi revizijske postopke selijo zunaj elektrarne, »kar je sporno in nesprejemljivo. NEK je tista, ki nosi odgovornost in ki sprejema strokovne odločitve. Nekajkrat smo že poskušali, da bi NEK izvzeli iz sistema javnega naročanja, kar bi se glede na kriterije, kdo je zavezan javnim naročilom, lahko storilo brez težav. Vendar nismo bili uspešni. V naši državi smo tako očitno v mnogih primerih bolj papeški od papeža.«
Že nekaj mesecev potekajo dela v zvezi s prilagajanjem na gradnjo Hidroelektrarne Brežice, nivo Save se namreč z obratovanjem hidroelektrarne dviguje za tri metre. Kot pojasnjuje Rožman, prilagoditve potekajo na vseh sistemih tako imenovanega tretjega hladilnega kroga, ki je vezan na reko Savo. Glavnino stroškov teh del pokriva vlagatelj hidroelektrarne, to je družba HESS. Letos v NEK izvajajo tudi glavnino druge od treh faz programa nadgradnje varnosti, s čimer izpolnjujejo tudi zahtevo za dolgoročno obratovanje.
