Ošpic, virusne bolezni, ki lahko povzroči hude zdravstvene zaplete, kot so pljučnica, slepota, oteklost možganov in celo smrt, na ameriški celini ni več, so razglasili na srečanju Panameriške zdravstvene organizacije (PAHO), ki je potekalo ta teden.
To je že peta nalezljiva bolezen, ki jim jo je v tem delu sveta uspelo izkoreniniti s cepljenjem: do leta 1971 so izkoreninili koze, do leta 1994 otroško paralizo, lani pa še rdečke in okužbo z virusom rdečk pri novorojenčkih, ki se kaže kot sindrom prirojenih rdečk.
»Ta velik uspeh je dokaz, kaj lahko dosežemo, kadar države delujejo družno za skupni cilj,« je ob razglasitvi povedala direktorica PAHO pri Svetovni zdravstveni organizaciji Carissa F. Etienne. »Ta zgodovinski trenutek ne bi bil mogoč brez močnih političnih zavez držav, da bodo vsi otroci imeli dostop do cepljenja, in velikega truda zdravstvenih delavcev in prostovoljcev, da so cepljenje omogočili tudi ljudem v najbolj odročnih krajih.«
Preden so leta 1980 uvedli množično cepljenje, so ošpice po svetu ubile skoraj 2,6 milijona ljudi na leto. V Severni in Južni Ameriki je zaradi te virusne bolezni med letoma 1971 1979 umrlo 101.800 ljudi. Študija o stroškovni učinkovitosti cepljenja proti ošpicam v Latinski Ameriki in na Karibih je pokazala, da bodo med letoma 2000 in 2020 preprečili 3,2 milijona primerov obolelih in 16.000 smrti.
Prenos ošpic jim je na celini uspelo prekiniti leta 2002, ko je bil zadnji domači izbruh ošpic. Ker pa virus še vedno kroži v drugih delih sveta, so v nekaterih ameriških državah imeli primere ošpic, kjer je bil virus v državo prinesen od drugod. Mednarodna strokovna skupina je preučila podatke o ošpicah in razglasila, da so izpolnjeni kriteriji, ko lahko rečejo, da so ošpice izkoreninili. Ti kriteriji vključujejo tudi to, da v državah v šestih letih niso zaznali domačega prenosa te bolezni.
Ena najbolj nalezljivih bolezni
Ošpice so ena najbolj nalezljivih bolezni in prizadenejo večinoma otroke. Virus se prenaša po zraku z majhnimi kapljicami ali z neposrednim stikom z izločki iz nosu, ust ali grla okuženih posameznikov. Oboleli dobi visoko vročino, izpuščaje po telesu, zamaši se mu nos in pordijo mu oči. Pride lahko tudi do hujših zapletov bolezni in oboleli lahko celo oslepi, otečejo mu lahko možgani, dobi lahko hudo drisko, vnetje ušes ali pljučnico. Za zaplete bolezni so še posebno dojemljivi otroci, ki so slabše hranjeni, in tisti, ki imajo okrnjeno delovanje imunskega sistema.
Za iztrebljanje ošpic si prizadevajo po vsem svetu: lani so našteli 250.000 obolelih, kar je precej manj kot v prejšnjih letih. Skrb vzbujajoče pa je, da je polovica obolelih iz Afrike in Azije.
Kako so iztrebili ošpice
Dejstvo, da ošpic ni več, ne pomeni, da lahko zdaj na ameriški celini opustijo cepljenje proti tej bolezni. Da bi ohranili sedanj stanje, PAHO/SZO in mednarodna skupina strokovnjakov državam priporočajo, da okrepijo nadzor nad to boleznijo in vzdržujejo imunost prebivalstva skozi cepilne programe.
»Delo na tej fronti še ni končano. Ošpice še vedno krožijo v drugih delih sveta in pripravljeni moramo biti, da se odzovemo na prinesene primere bolezni. Nujno je, da ohranimo visok delež precepljenosti prebivalstva in da se vsak možni primer bolezni takoj prijavi pristojnim organom, da raziščejo, za kaj gre,« poudarja Etiennova.
Upad obolevnosti so na ameriški celini opazili že v 90. letih prejšnjega stoletja, največji upad pa po letu 1994, ko so si aktivno začeli prizadevati za izkoreninjenje domačih prenosov te bolezni do leta 2000. To jim je uspelo tako, da so po načrtu PAHO/SZO začeli izvajati nadzor nad boleznijo in cepljenje. Ta načrt državam priporoča nacionalno kampanjo cepljenja otrok med prvim in 14. letom starosti, okrepiti programe rutinskega cepljenja tako, da vsako leto zajamejo najmanj 95 odstotkov populacije in da vsaka štiri leta izvedejo množično kampanjo cepljenja, v kateri vsaj 95 odstotkov otrok med prvim in četrtim letom starosti dobi še drugi odmerek cepiva proti ošpicam.
Po zaslugi te strategije so zadnjo epidemijo ošpic, kjer ni šlo za prinos virusa iz druge države, zaznali v Venezueli leta 2002. So pa v nekaterih državah med letoma 2003 in 2014 našteli skupno 5077 primerov od drugod prinesene bolezni. lo
