»Nobenega razloga ni za ministrove povišane tone in zaostrovanje retorike, ki v sodstvo vnaša nemir,« je dejal predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik. Ne ve sicer, katere glave naj bi ob morebitnem zastaranju primera Bavčar letele, pravi pa: »Če minister želi mojo glavo, mu jo vsak dan dam na pladenj, pa naj poišče drugega predsednika.« Pogačnik je potrdil, da primer Bavčar traja dolgo, a hkrati vrnil žogico izvršilni oblasti: »Že dalj časa si prizadevam za spremembo zakonodaje v smeri, da bi se vsak sodni postopek končal v enem krogu. Se pravi, da višjestopenjska sodišča zadev ne bi vračala v ponovno odločanje na nižjo stopnjo, pač pa odločala.«
O sojenju Igorju Bavčarju zaradi preprodaje Istrabenzovih delnic, zaradi česar je bil Bavčar tudi v drugo obsojen na pet let zaporne kazni, je Pogačnik zatrdil, da bodo na okrožnem sodišču naredili vse, da ne pride do zastaranja, saj si podobno prizadevajo tudi v vseh drugih primerih. Zadeva za Bavčarja zastara junija prihodnje leto, Bavčar pa je že napovedal pritožbo.
Sodba za Bavčarja ne bo spisana v 30 dneh
To pomeni, da bi moralo višje sodišče o zadevi pravnomočno odločiti do junija prihodnje leto, zadeva pa je še vedno na okrožnem sodišču, kjer sodbe še niso spisali in je poslali strankam. Zato se Bavčar in njegovi odvetniki nanjo še niso mogli pritožiti. Pogačnik na to odgovarja, da 30-dnevni rok, ki ga določa zakon, še ni potekel. »Že danes pa vam povem, da zaradi obsežnosti in kompleksnosti zadeve sodba v primeru Bavčar ne bo napisana v 30 dneh. Ker enostavno ne more biti. Bo pa v razumnem roku, da ne bo nobene resne nevarnosti za zastaranje.« Pogačnik je še dodal, da so sodniki ministrovo izjavo razumeli ne le kot pritisk na sodno vejo oblasti, pač pa tudi kot konkreten pritisk na konkretno sodnico, ki pri zadevi dela.
»Izjava je gotovo nepremišljena. Tudi če bi minister imel kakršne koli pristojnosti, da bi lahko letele glave, je taka izjava neprimerna, ker jih nima, je pa trapasta,« pravi nekdanji pravosodni minister in dolgoletni predsednik odvetniške zbornice Slovenije Miha Kozinc. »Zdi se, da gre bolj za izraz ministrovega osebnega, tako rekoč hipnega ogorčenja in nezadovoljstva z razkritjem dejstev o gospodu Bavčarju in ne toliko za kakšno premišljeno potezo z njegove strani. Navsezadnje se minister zaveda svojih ustavnih pristojnosti,« ministrovo izjavo komentira tudi predsednik sodnega sveta Marko Novak.
Da je bila ministrova izjava nekoliko hipna, se strinja Anton Panjan, predsednik ljubljanskega višjega sodišča, ki bo tudi obravnavalo Bavčarjevo pritožbo, ko in če jo bo dobilo. Ministrovo izjavo je Panjan označil za »nekoliko pregreto in ne najbolj posrečeno«, ni je pa razumel kot obliko pritiska na sodno vejo oblasti.
Panjan je namreč zatrdil, da že sami pri vsaki zadevi najprej pogledajo zastaralni rok in temu primerno ukrepajo. Strinja pa se s Klemenčičem, da je zastaranje najslabši epilog sodnega postopka in vredno tudi ministrove graje. Ob tem je treba dodati, da bo tudi v primeru Bavčar zastaranje odvisno tudi od tega, ali se bodo ob pričakovani pritožbi višji sodniki nato odločili, da sodbo okrožnega sodišča potrdijo, razsodijo drugače ali pa le razveljavijo in vrnejo na okrožno sodišče. »Sam sem dovolj kritičen do prevelikega števila razveljavljenih sodb. Naša želja in dolžnost je, da čim več zadev odločimo. Včasih pa je to nemogoče in razveljavitev je pač ena od možnosti. Povedati pa je treba, da v kazenskih zadevah razveljavimo le devet odstotkov primerov, kar ni alarmantno,« je še dodal Anton Panjan.
Priložnost za razmislek
Na vrhovnem sodišču, ki ga vodi Branko Masleša, ministrove izjave včeraj še niso želeli komentirati, verjamejo pa, da jo bo minister še dodatno pojasnil. Dodajajo, da je v konkretnem primeru sojenja Igorju Bavčarju o ukrepih zaradi hipotetičnega zastaranja za zdaj povsem prenagljeno govoriti. »Primer pa vsekakor predstavlja dobro priložnost, da se na širši strokovni, družbeni in politični ravni izostrijo in celovito ter iskreno premislijo splošna vprašanja tako o zdravniških potrdilih kot tudi nekaterih zastaralnih rokih,« pravi Gregor Strojin iz službe za odnose z javnostmi pri vrhovnem sodišču. Pojasnil je, da sodstvo z vrhovnim sodiščem na čelu že nekaj let opozarja na vprašanja, do kod gredo pristojnosti in odgovornost medicinske stroke za zdravniška potrdila v kazenskih postopkih, vendar ta ostajajo nerazrešena. Zato imajo sodišča precej zvezane roke ne le v zvezi z izvrševanjem kazni, ampak predvsem z učinkovitim zagotavljanjem navzočnosti v postopkih.
Klemenčič izjave ne pojasnjuje
Kaj konkretno je imel v mislih, ko je napovedal, da bodo letele glave, smo vprašali tudi pravosodnega ministra, vendar konkretnega odgovora nismo dobili. Z ministrstva so sporočili, da je minister Goran Klemenčič že večkrat javno dejal, da je zastaranje najslabši možni izid za vsak sodni postopek: za obdolženca, za organe odkrivanja in pregona, za sodišče, za državo in javnost, predvsem pa za zaupanje v pravno državo. »V svojem nastopu v televizijski oddaji je izrecno poudaril, da gre za pričakovanje, da bo zadeva končana s pravnomočnim epilogom, ki je lahko oprostilna ali obsodilna sodba, nikakor pa ni dejal, kakšna naj bo ta sodba. To je izključno odgovornost sodstva, kar je minister eksplicitno opozoril,« so sporočili s pravosodnega ministrstva in dodali, da se morajo vsi deležniki v sodnih postopkih zavedati, da je treba postopati v razumnem roku. »Če takšnega ravnanja ni, je treba ugotoviti, kaj je šlo narobe in kdo je za to odgovoren,« so odločeni na pravosodnem ministrstvu. Tudi zato so v zakonodajni postopek poslali kup zakonov, med njimi tudi predlog zakona o kazenskem postopku ter zakona o pravdnem postopku, ki naj bi skrajšali sodne postopke. »Pri tem posebej opozarjamo na predlog, da višja sodišča vsebinsko odločajo o pritožbah in zadev ne vračajo v ponovno sojenje,« še dodajajo na ministrstvu.
