Združena levica (ZL) je včeraj vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o mednarodnih prostotrgovinskih sporazumih s Kanado in ZDA, bolj znanih po kraticah TTIP in CETA. ZL je pravzaprav edina poslanska skupina, ki se bojuje proti sprejemu teh sporazumov, somišljenikov v državnem zboru (še) nima, ji pa ob strani stoji civilna družba. Vlada ima do teh dveh sporazumov določene zadržke, ki pa niso dovolj veliki, da bi zavrnila podpis. Tako bo predstavnik vlade, načeloma bo to zunanji minister Karl Erjavec, že čez tri tedne v Bruslju skupaj z drugimi zunanjimi ministri podpisal sporazum o sklenitvi, začasni rabi in podpisu CETA. S tem bo storjen prvi korak v postopku sprejemanja. CETA naj bi bila formalno podpisana na vrhu EU-Kanada deset dni pozneje. Medtem pa ZL nacionalni referendum predlaga šele decembra.
Tik pred podpisom še kup neznank
Na videz nelogična časovnica ima smisel. »V Bruslju bodo sporazum o sklenitvi v vsakem primeru podpisali in na to ne moremo vplivati,« razlaga poslanec ZL Luka Mesec, »ker pa bo sporazum verjetno mešane narave in bodo o njem odločali še vsi nacionalni parlamenti, želimo s posvetovalnim referendumom vplivati na to odločitev.« Redko je prepad med voljo ljudstva in namenom vlade tako velik, saj so vse javnomnenjske raziskave pokazale, da javnost močno nasprotuje podpisu sporazumov, poudarja Mesec.
Vlada načeloma podpira podpis, njeno stališče je, da »nepotrditev sklepov ni smiselna«, čeprav se zaveda nevarnosti, ki jih prinaša. Dejstvo je, da bodo znanji ministri v Bruslju podpisali tudi sporazum o začasni rabi CETA, kar pomeni, da bodo posamezni členi tega sporazuma začeli veljati takoj po formalnem podpisu med Evropo in Kanado in še pred ratifikacijo v posameznih državah članicah.
»A sklep, kateri členi naj bi bili vključeni v začasno rabo, še ni dokončno oblikovan,« opozarja Andrej Gnezda, nacionalni koordinator gibanja Stop TTIP. »Šele zdaj v Svetu EU oblikujejo sklep o začasni rabi. Ni še jasno, kdaj ga bodo prejeli stalni predstavniki držav članic v Bruslju. Najverjetneje šele 12. oktobra, ko se bodo morali tudi dokončno izjasniti, kdo bo na ravni EU v imenu države podprl CETA,« razlaga Gnezda. »Hkrati še vedno ni določeno, kaj se zgodi v primeru, če bo sporazum v začasni rabi, potem pa na nacionalni ravni ne bo ratificiran,« opozarja. Zadnji tak primer je sporazum EU-Ukrajina, ki ga je ljudstvo na referendumu na Nizozemskem zavrnilo in nato še poslanci, kljub temu pa je ostal v začasni rabi. Sporazum GATT, eden prvih trgovinskih sporazumov, je bil v začasni rabi kar 40 let.
Preveden šele prejšnji teden
Poleg začasne rabe je eden najnevarnejših členov obsežnega in zapletenega sporazuma tako imenovani mehanizem ICS. Ta predvideva vzpostavitev mednarodnega arbitražnega sodišča, kjer bi lahko kanadske in ameriške korporacije tožile države, ki bi z zakoni potencialno zmanjšale njihov dobiček.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je večkrat zatrdil, da Slovenija CETA in TTIP ne more podpisati, če bosta besedili, predvsem pa začasna raba vsebovali mehanizem ICS. »Imamo zagotovilo, da bo ta mehanizem izvzet iz začasne rabe,« je nedavno pred poslanci zatrdil Aleš Cantarutti, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu. Katere druge člene bodo še izločili, bo znano v sredini oktobra. Poslanci so minuli teden vladi naložili, naj zastopa stališče, naj bo začasna raba omejena na tiste določbe, ki so tradicionalno in nedvomno v izključni pristojnosti EU.
Predvsem zahvaljujoč pritisku civilne družbe danes javnost nasprotuje trgovinskim sporazumom, kar bi verjetno pokazal tudi posvetovalni referendum. Jurij Toplak, profesor na mariborski pravni fakulteti, za sklic posvetovalnega referenduma ne vidi zadržkov, saj je lahko po črki zakona ta sklican o katerem koli vprašanju širšega pomena. V skladu s poslovnikom državnega zbora mora zdaj predsednik Milan Brglez predlog ZL poslati matičnemu delovnemu telesu in zakonodajnopravni službi. A tudi če bo referendum razpisan, ne bo zavezujoč. »Predstavlja lahko zgolj močan argument v razpravi v državnem zboru in ob glasovanju. Morda se bodo katere poslanske skupine, ki želijo biti všečne, zanašale in upoštevale voljo ljudstva,« meni Toplak. »Vlado bomo postavili pred dejstvo,« si obeta tudi Mesec, a se hkrati zaveda, da niti ta niti državni zbor nima nobene – razen moralne – obveznosti, da voljo ljudstva upošteva.
Glede na to, da je bilo 1600 strani sporazuma v slovenščino prevedenih šele prejšnji teden, ni verjetno, da so ga v poslanskih skupinah že prebrali, zato tudi ni jasno, kakšna so njihova stališča.
