V slovenskem proizvajalcu aluminija in enem največjih slovenskih izvoznikov Talumu so se lani potegovali za nakup slovenjebistriške družbe Aha Emmi, ki je bila v finančnih težavah.
Na novembrski skupščini je družba Eles, stoodstotni lastnik Taluma, najprej potrdila predlog Talumovega vodstva, da bo ta z obvezno ponudbo sodeloval na javnem razpisu Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Poleg tega je Eles na skupščini soglašal tudi s sklenitvijo pogodbe za nakup terjatev in lastniškega deleža v Ahaju Emmiju. V tej družbi, ki proizvaja polizdelke in končne izdelke iz aluminija, lani pa je v povprečju zaposlovala 340 delavcev, je bil februarja letos pravnomočno potrjen predlog prisilne poravnave. S pretvorbo terjatev v lastniški kapital je lastnik družbe postal DUTB, pred tem pa je bil Aha Emmi posredno v lasti Mojce Lukančič in njenega življenjskega sopotnika Nigela Petra Buxtona.
Plače bi si morali znižati tudi v Elesu
Do sredine lanskega decembra, ko se je iztekel rok – kasneje je bil podaljšan do aprila 2016 – Talum ponudbe ni oddal, je pa nameraval pristopiti k neposrednim pogajanjem z DUTB. Za nakup Ahaja Emmija so si v Talumu priskrbeli finančne vire, na začetku letošnjega leta pa je predsednik Talumove uprave Marko Drobnič za Dnevnik pojasnil, da so programi Ahaja Emmija komplementarni s Talumovi ali pa se določeni programi, kot so ulitki in izdelki pod blagovno znamko Kreal, dopolnjujejo oziroma nadgrajujejo. Do kupčije nazadnje ni prišlo, aprila 2016 pa je DUTB kupoprodajno pogodbo za Aha Emmi podpisal s poljsko družbo Aluform.
Kot so pojasnili v Talumu, so bila njihova izhodišča glede tega, koliko bi bilo treba vložiti v Aha Emmi, ter pričakovanja DUTB o višini kupnine precej različna, zato do dogovora ni prišlo. »Ker ob izpolnitvi obojega ne bi dosegali ustrezne donosnosti na vložena sredstva, smo aktivnosti končali,« so nam včeraj zatrdili v Talumu. Toda po zatrjevanju naših virov naj bi bil eden ključnih razlogov, ki je Talum odvrnil od prevzema Ahaja Emmija, tako imenovani Lahovnikov zakon. Po tem zakonu je plača predsednika uprave v družbi v večinski lasti države že vrsto leto omejena na petkratnik povprečne plače zaposlenih v tej družbi. Ker so povprečne plače Ahaja Emmija bistveno nižje od povprečnih v Talumu, bi si morala njegova vodstvena ekipa znižati plače. Še več, v primeru prevzema Taluma bi si morali plače znižati tudi v Skupini Eles, v katero se uvršča Talum, skupaj pa zaposluje okrog 1800 delavcev.
»Lahovnikov zakon je bil sprejet brez kakršnih koli simulacij«
Direktor Elesa Aleksander Mervar, ki je do Lahovnikovega zakona izjemno kritičen, je povedal, da dokler bo obstajal Lahovnikov zakon, svojih zaposlenih ne namerava kaznovati z znižanjem plač. »Nobenega smisla nisem videl v tem, da bi Talum prevzel Aha Emmi z nejasno usodo. Da bi poleg vsega drugega zaposlenim ob dodatnem bremenu, ki bi ga prinesel prevzem Ahaja Emmija, še znižal plače za osem odstotkov, pa ni logično,« je opozoril Mervar. Pri tem je poudaril, da je Talum pred novim investicijskim ciklusom, za katerega potrebuje 20 milijonov evrov, v Ahaju Emmiju pa bi potrebovali okrog pet milijonov evrov zagonskega kapitala, hkrati pa bi moral Talum na svoja pleča prevzeti še posojila slovenjebistriške družbe.
Po prepričanju Mervarja je Lahovnikov zakon neustrezen. »Strinjam se s tem, da so nekatere plače ušle izpod nadzora, vendar je bil zakon sprejet brez kakršnih koli simulacij. Nenavadno je že to, da imata direktorja Borzena in Termoelektrarne Brestanica ali pa tehnični direktor Termoelektrarne Šoštanj višje plače od mene.«
