Celjani, ki so z avtobusom na dobrih 800 kilometrov oddaljeno prizorišče tekme potovali enajst ur, so na petem gostovanju pri Rheinu Neckarju igrali že v četrti različni dvorani (Karlsruhe v sezoni 2008/09, Mannheim 2010/11, St. Leon-Rot 2013/14 in 14/15, Frankfurt 2016/17), tokrat pa se je v Fraport Areni, katere zmogljivost je 5000 gledalcev, zbralo le dobrih tisoč. Slovenski prvaki so na prejšnjih štirih gostovanjih pri tem klubu štirikrat izgubili s skupno razliko 20 zadetkov oziroma povprečno pet na tekmo (rekordnih minus deset februarja 2014, 35:25), tokrat pa se jim je ponovila zgodba iz decembra 2010, ko so prav tako klonili le za zadetek (32:33).
Ekipa Branka Tamšeta je že v prvem polčasu trikrat zaostajala za pet zadetkov (10:5, 12:7, 14:9), a je po zaslugi štirih zaporednih golov v končnici in učinka vratarja Ivana Gajića (do odmora je zbral devet obramb in dosegel tudi dva zadetka, do konca pa še enega) zaostajala le za gol. Celjani so spretno izkoriščali nemško igro s sedmim igralcem v polju namesto vratarja v vsakem napadu, saj so v prvem polčasu z metom prek celega igrišča na prazen gol dosegli štiri zadetke, v drugem še tri.
Nemci devet minut brez gola
Rhein Neckar je po slabih petih minutah drugega polčasa spet izenačil rekordno prednost petih golov (22:17) in kazalo je, da bodo »levi« – ime kralja živali imajo v imenu kluba (Löwen) – dokončno zarjoveli v Frankfurtu. A malce kasneje je pri vodstvu s 24:20 prišlo do velikega preobrata. Levi so hitro postali mucki in kar devet minut niso dosegli zadetka, Celjani pa v tem času kar sedem in pri vodstvu s 27:24 v 47. minuti so bili na pragu senzacije. Domači trener Nikolaj Jacobsen se je odločil za spremembo sistema igre in vratarja začel puščati v golu, kar se mu je obrestovalo, saj je njegova ekipa po treh zaporednih zadetkih izenačila na 27:27.
Sledila je dramatična končnica še s tremi izenačenji, zadnje pri 30:30 v 58. minuti. Šved Kim Ekdahl du Rietz, ki je bil na prejšnjih dveh tekmah obakrat mož odločitve (v ligi prvakov je proti Picku Szegedu na Madžarskem z golom štiri sekunde pred koncem izenačil na 28:28, v nemški ligi je dosegel zmagovitega za 25:24 proti Leipzigu v gosteh), je tudi tokrat minuto in pol pred koncem dosegel zadnji zadetek za Nemce. Romunska sodnika, ki sta v končnici v nekaj zaporednih napadih Celjanov zelo hitro dvignila roki zaradi domnevno pasivne igre, sta na začetku zadnje minute razveljavila zadetek Galu Marguču s krila (posnetek je pokazal, da je bil njegov copat slaba dva centimetra na črti) in od izenačenja ni bilo nič.
»Nemci so si na začetku obeh polčasov v igri sedmih proti šestim v polju ustvarili lep kapital, a naša ekipa ni popuščala. Ko smo sredi drugega polčas povedli za tri, smo naredili nekaj neumnosti in tehničnih napak, v zadnjih štirih napadih pa sta nam Romuna kar trikrat piskala pasivno igro. Imeli smo priložnost za točko, ne vem, ali je Marguč prestopil, a ostaja grenak priokus. Škoda, ker nismo bili za dobro igro nagrajeni vsaj s točko,« je dejal trener Branko Tamše. Tudi Žiga Mlakar, ki je dosegel pet zadetkov, je bil slabe volje: »Težko je kaj pametnega reči po takšnem porazu. Seveda smo razočarani zaradi razpleta, saj bi si zaslužili vsaj točko. Že v minuli sezoni se nam je pripetilo nekaj takšnih tekem, ki smo jih izgubili v končnici. Tudi v Nemčiji smo bili blizu, a na koncu nesrečno izgubili.«
Gorenje s »porcijo« v Skopju
Na četrti tekmi v regionalni ligi Seha je Gorenje doživelo tretji poraz, za »porcijo« pa je poskrbel Vardar. Ekipa iz Skopja, v kateri so le trije Makedonci in 15 tujcev, je zlahka opravila z Velenjčani, ki so že v prvem polčasu štirikrat zaostajali za devet zadetkov. Tudi v drugem so gostitelji, pri katerih se je med strelce vpisalo kar 13 od 14 igralcev v polju (Dibirov 7, Ferreira in Stoilov po 5; za Gorenje Brumen 6, Golčar in Mitrović po 4), zlahka držali visoko prednost, rekordna pa je znašala plus enajst (39:28).
