Na svetovni dan turizma je Celje dobilo nov turističnoinformacijski center. Čeprav so odprtje načrtovali že konec lanskega leta in ga optimistično napovedovali za pomlad, se je vse skupaj zavleklo v jesen. Tudi zaradi nasprotovanja stanovalcev na Glavnem trgu 17 a, ki trdijo, da so jim na občini, ko so jih pozvali k podpisu soglasja, ki so ga potrebovali za pridobitev gradbenega dovoljenja, kazali povsem drugačne skice projekta, kot je nastal. Na njih namreč ni bilo videti klimatskih naprav, ki so bile sprva visoke celo poldrugi meter.
»Ne bom pozabil izrednega sestanka na občini z mestnim arhitektom Nandetom Korpnikom, na katerega smo bili povabljeni tudi stanovalci. Sam je priznal, da so tako visoki klimati deloma njegova krivda, saj ga je projekt ob vseh pritiskih malo presegel,« trdijo stanovalci. Dogaja pa se že, da mimoidoči v večernih urah in ob koncu tedna, ko je paviljon zaprt, zvonijo stanovalcem in iščejo različne informacije. A župan Bojan Šrot na vprašanje, ali je prišlo do zamude pri odprtju tudi zaradi nasprotovanja prebivalcev in ali so nesoglasja zdaj zgladili, odgovarja, da so lahko s tem, kar je na koncu nastalo, vendarle vsi zadovoljni.
Ohranjenega bistveno več, kot so pričakovali
Tako kot so bili med gradbenimi deli na tem območju zadovoljni arheologi. Direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman pravi, da so v Celju že vajeni, da kjer koli zakopljejo v zemljo, naletijo na ostanke rimske Celeie. V turističnoinformacijskem centru so na ogled postavili tudi ostanke, ki so jih na tem mestu odkrili pri prenovi starega mestnega jedra. Pri izkopavanjih se je izkazalo, da je ohranjenega bistveno več od pričakovanj. »Odkrili smo namreč del zelo dobro ohranjenega obzidja hiše, zgrajene konec 18. stoletja, na katero je med drugo svetovno vojno padla bomba in jo porušila. Prav tako smo tik pod rušo naleteli na ostanke poznoantične poselitve, na globini 40 centimetrov na ostanke zidov in na globini enega metra na odlično ohranjen rimski mozaik, freske in tudi na ostanke kleti srednjeveške mestne hiše, ki jo je Friderik II. podaril mestu leta 1451, ko je podelil Celju tudi mestne pravice. V tej hiši je zgradil tudi orožarno, zato smo naleteli na vrsto kamnitih krogel,« strne najdbe Rozman. A tudi to še ni vse, saj del najdb še terja restavratorske posege in jih bodo še dodajali. Vse to si bodo lahko ogledali vsi, ki bodo prestopili prag novega paviljona.
Upajo na kadrovske okrepitve
Da so na nove prostore čakali celo desetletje, pravi direktorica Zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pungartnik. »Zdaj se bomo lahko bistveno bolj posvetili turistom, pripravili zanje tudi kakšno pogostitev, predvsem pa jim na enem mestu predstavili del bogate zgodovine.« Direktorica se zaveda kadrovske podhranjenosti in upa, da se bodo tudi na občini strinjali s kakšno kadrovsko okrepitvijo, saj bi želeli, da bi lahko bil paviljon odprt dlje, sploh pa tudi ob sobotah in nedeljah, ko je v mestu največ turistov. Do takrat stanovalcem, ki jim turisti pritiskajo na zvonce, ne preostane drugega, kot da se prelevijo v dežurne in prijazne turistične informatorje.
