Slab mesec za tem, ko sta nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen in njen francoski kolega Jean-Yves Le Drian v javno razpravo ponudila načrt o vzpostavitvi evropske obrambne unije, sta ta predlog poglobljenega povezovanja evropskih vojsk predstavila tudi na včerajšnjem neformalnem zasedanju obrambnih ministrov EU. Še preden so sedli za konferenčno mizo, je britanski obrambni minister Michael Fallon ponovno dal vedeti, da bo Velika Britanija blokirala vse poskuse vzpostavljanja evropske vojske. Za integracijo, ki želi okrepiti solidarnost, povečati občutek varnosti med državljani in tako povrniti zaupanje državljanov v EU, so se na obzorju pojavljale nove politične prepreke reformnih procesov. »Strinjamo se, da mora Evropa prav sedaj zaradi terorizma in migracij storiti več na področju obrambe. Toda napačna pot bi bila, če bi se odločili za podvojitev Natovih struktur ali slabitev zavezništva,« je dejal Fallon.
Koalicija proti slabitvi Nata
Velika Britanija že vrsto let nasprotuje globljemu obrambnemu sodelovanju evropskih držav, saj kot nosilni steber evropske varnosti razume severnoatlantsko zavezništvo Nato. Povrh je bilo vprašanje večje obrambne integracije oziroma celo vzpostavitve skupne evropske vojske na Otoku vedno tabu, saj so v takšnih razmišljanjih videli poskuse ustvarjanja federalne Evrope, ki so ji vedno močno nasprotovali. Berlin in Pariz sta svoja razmišljanja o poglabljanju evropskega obrambnega sodelovanja predstavila po odločitvi Britancev za izstop iz EU, misleč da se zdaj ponuja priložnost za poglobitev obrambnega sodelovanja, s katerim naj bi EU postala relevantnejši akter na mednarodnem področju. A Velika Britanija je še vedno članica EU in bo to ostala vsaj še naslednji dve leti. V tem času bi torej lahko skupaj z nekaterimi enako mislečimi vzhodnoevropskimi državami članicami, ki zaradi občutka grožnje Rusije stavijo predvsem na zaščito Natovega dežnika, blokirala poskuse reform evropske obrambne politike.
»Nato mora ostati temelj naše in evropske obrambe,« je dejal Fallon in dodal, da med državami članicami ne obstaja večinska podpora za evropsko vojsko. »Obstaja več držav, ki menijo, da bi se tako poseglo v suverenost nacionalnih držav.« Velika Britanija bo lahko do uradnega izstopa iz EU sodelovala pri vseh odločitvah Unije. Čeprav se obrambne zadeve sprejemajo s kvalificirano večino držav članic in je poglabljanje obrambnega sodelovanja – tudi v manjšem krogu držav članic – omogočeno z evropskimi pogodbami, pa tesnejše sodelovanje na obrambnem področju še ne bo hitro prešlo na Bruselj. Do razmišljanj o evropski vojski naj bi bile zadržane tudi Švedska, Nizozemska, Poljska, Latvija in Litva. Slovenija predloge o poglabljanju obrambnega sodelovanja še preučuje, so pojasnili na ministrstvu za obrambo.
Močna evropska obramba je dobra za Nato
Von der Leynova in Le Drian sta bila tako prisiljena pojasnjevati, kaj sta s svojim predlogom sploh mislila. Ne obstajajo načrti za vzpostavitev evropske vojske, sta zatrjevala. »Želimo povezati različne moči evropskih držav, da bi lahko hitreje ukrepali,« je dejala von der Leynova. V mislih je imela vzpostavitev evropskega vojaškega poveljstva, ki bi lahko učinkoviteje upravljalo civilne in vojaške misije Evropske unije. To poveljstvo bi lahko služilo tudi za oživitev evropskih bojnih skupin (18 multinacionalnih bataljonov s po 1500 do 2500 vojaki), ki vse od njihove ustanovitve leta 2005 nikoli niso bile uporabljene. »Če bi jih uporabili, bi lahko povečali svojo varnost in varnost nekaterih naših sosed,« je dejala Federica Mogherini, visoka zunanjepolitična predstavnica EU za skupno zunanjo in varnostno politiko.
»Z vsem, s čimer okrepimo evropsko obrambo, okrepimo tudi Nato,« je dejala nemška obrambna ministrica, s čimer je hotela pojasniti, da nemško-francoski predlog, kateremu se je s svojimi zamislimi priključila tudi Italija, ne pomeni poskusa slabitve Nata. Ministri so se tako vendarle dogovorili, da do decembrskega zasedanja evropskih voditeljev pripravijo konkretne predloge poglabljanja evropskega obrambnega sodelovanja.
Zasedanja obrambnih ministrov se je udeležil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je z ministri razpravljal predvsem o poglabljanju sodelovanja med EU in Natom, ki se mu je Unija zavezala s posebno deklaracijo na varšavskem vrhu severnoatlantskega zavezništva. »Ne obstajajo nasprotja med močno evropsko obrambo in močnim Natom,« je dejal Stoltenberg in menil, da sodelovanjem med EU in Natom še nikoli ni bilo boljše.
