Prvaku največje opozicijske stranke je nedvomno jasno, da Cerarja ne more zrušiti. Zato odločitve, da bi po razpravi o interpelaciji zahtevali še glasovanje o nezaupnici vladi, ki jo je sicer včeraj omenil kot možno, ne gre pričakovati. Če bi namreč za novega premierja predlagali nekoga drugega in ne Janeza Janšo, bi prevladal vtis, da se ta od liderstva stranke in torej tudi od politike poslavlja. Če bi bil kandidat on, bi se jasno pokazalo, kako šibko podporo ima – kaj več kot 19 glasov poslancev SDS bi namreč težko dobil.

Nobenega dvoma ni, da včeraj vložena interpelacija SDS vladajoče koalicije ne bo niti omajala. Nasprotno, Janša je pravzaprav edini politik, ki lahko levico trajneje poveže. Prav tako največja opozicijska stranka ne more pričakovati, da se ji bo zaradi njene zadnje poteze dvignila priljubljenost med volilci. Po javnomnenjski raziskavi časnika Delo je interpelaciji proti Cerarjevi vladi naklonjena le dobra tretjina anketirancev. Kar je precej manj, kot je delež tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot slabo.

Janez Janša torej z množico interpelacij oziroma z njihovim stopnjevanjem nagovarja v glavnem tiste, katerih glasove ima že zagotovljene. Zato se postavlja vprašanje, zakaj se je za interpeliranje vse vlade sploh odločil. SDS v odgovoru na to vprašanje izpostavlja svojo doslednost in načelnost. Trdi, da si vlada takšno potezo vsekakor zasluži, saj nima hrbtenice, je zbirokratizirana, potrebnih reform ni pripravila, več kot 90 odstotkov zavez iz koalicijskega sporazuma je neuresničenih...

Z nekaterimi očitki v interpelaciji se je vsekakor mogoče strinjati, pri drugih SDS pozablja na svojo odgovornost, pri tretjih spet udarjata na plan Janševa populizem in radikalnost. Preseneča pa njegova najnovejša zaskrbljenost zaradi vladnega neuresničevanja koalicijskih zavez. Pred dvema letoma so namreč slovenski demokrati izpostavljali, da Cerarjeva koalicijska pogodba napoveduje nadaljevanje zgrešene politike vlade Alenke Bratušek.

Izjavam o načelnosti SDS bi torej težko prikimali, prej bi lahko pritrdili tistim, ki menijo, da želi Janša z včeraj vloženo interpelacijo predvsem motivirati lastne ljudi. Njegov položaj liderja na desnici je namreč vse bolj majav, odhodi iz SDS se vrstijo, dvom o tem, da lahko stranka pod njegovim vodstvom še kdaj zmaga na volitvah oziroma sestavi koalicijo, je vse bolj navzoč.

Janša poskuša torej pokazati, da je pobuda na desnici še vedno njegova, in ob kritiki vlade strniti vrste SDS. »Drugi polčas mora biti naš polčas. Zdaj prihaja naš čas,« je prepričeval člane svoje stranke na sobotnem srečanju v Domžalah. Vendar bi se morale za (ponovni) prihod njegovega časa bodisi pomembno spremeniti razmere v družbi bodisi bi moral bistveno preoblikovati svojo politiko. Slednjega pa tudi zadnje Janševe poteze in izjave ne nakazujejo.